Bralni stroj, ki hoče biti knjiga

Za letošnji frankfurtski sejem se že od prvega dne zdi, da je ob napovedih o skorajšnjem začetku prodaje kakovostno kolikor toliko zadovoljivih elektronskih bralnikov nehote podlegel evforiji nad morebitno novo obliko knjige. Direktor borznega združenja nemških založnikov in knjigotržcev Gottfried Honnenfelder je ob pregledovanju zgodovine šestih desetletij sejma ob reki Majni ugotovil, da je založniška industrija doživela ogromno sprememb, največji izziv v njeni zgodovini pa je digitalna dimenzija - vznik elektronske knjige.

Digitalizacija bo po Honnenfelderjevem mnenju popeljala knjigo in založništvo v varno prihodnost, tehnološki napredek je ta trenutek zgolj malo prehitel poslovne modele, zakonodajo in druga pravila, a ko bo to opravljeno, ne bo več ovir za občo digitalizacijo. Meje med tistim, kar poznamo pod imenom založniška industrija, in tistim, kar je industrija zabave, se z digitalizacijo vse bolj mehčajo in zabrisujejo, digitalni in tiskani svet se vse bolj prepletata in postajata, kot je na sejmu pripomnil Stephen Page, direktor založbe Faber & Faber, »nov ekosistem, delujoč in še kako opazen«.

Bralci kot žrtve mode?

Tistim založnikom, ki se vedejo, kot da jih digitalizacija ne zadeva, je Honnenfelder svetoval, naj se zavedo resničnosti in spremenijo način svojega poslovanja, saj da potiskan papir, zvezan med platnici, menda ne zadostuje več. Kupec zahteva in bo vedno bolj zahteval vsebino v drugačni obliki. Evforičnosti in skoraj sumljivemu navdušenju nad skorajšnjim pohodom novih elektronskih bralnikov podjetij Amazon in Sony (in še precej manjših) so se poznavalci založništva uprli ali pa vsaj pledirajo za malo treznosti in zdravega skepticizma ter postavljajo nadležna podvprašanja. Res je mogoče, da se vse na svetu zgodi zato, da bi se enkrat znašlo v knjigi, a zakaj bi bralci morali tako rekoč čez noč zamenjati svoje navade? Eden od nemških opazovalcev se je na primer vprašal, zakaj bi si bil povprečni nemški bralec, ki za knjige na leto odšteje vsega 60 evrov, zdaj nenadoma pripravljen omisliti bralni stroj, ki mu ga bosta Amazon in Sony prihodnje leto poskušala prodati za 300 evrov? Resda je elektronsko založništvo na pohodu že veliko časa. Lep nemški primer je freiburška založniška skupina Herder, ki svoje naslove v obliki datotek pdf na svoji spletni strani prodaja po ceni od 1,19 do 9,95 evra, za začetnika v mednarodnem okviru pa velja založba HarperCollins, ki je prvih deset tisoč naslovov digitalizirala in ponudila poleti 2006. A vdajanje modi ni po okusu vsakogar.

Seveda nasprotna stran opozarja na vsakršne prednosti, ki jih imajo novi bralniki: ustanovitelj spletne knjigarne Amazon.com Jeff Bezos je letos pred poletjem, razlagajoč o »svojem« bralniku Kindle, omenil, da od približno 130.000 naslovov, ki jih ponujajo kot fizično knjigo, in tudi v obliki, primerni za Kindle, v elektronski obliki prodajo 6 odstotkov. Nekoliko poznejša raziskava revije Time iz srede letošnjega poletja je pokazala, da je kupcev elektronskih knjig vsaj na ameriškem tržišču že dvanajst odstotkov. Ameriški del založbe Penguin se je pohvalil, da so samo v letošnjih prvih štirih mesecih prodali toliko elektronskih naslovov kot vse leto lani, ameriško združenje International Digital Publishing Forum pa je objavilo podatke, da se je v primerjavi s prejšnjim letom prodaja elektronskih knjig v drugem kvartalu letošnjega leta povečala za 41 odstotkov.

Založnikova nova oblačila

Kaj ponuja ta trenutek morda najperspektivnejši »bralni stroj«, Amazonov Kindle, najperspektivnejši zato, ker ga ponuja največja spletna knjigarna? V primerjavi s konkurenčnim bralnikom podjetja Sony seveda bistveno večje število dosegljivih naslovov. Načeloma sta si obe napravi precej podobni - premoreta zaslon, ki je prijeten za branje, nista preveč okorni in pretežki, obe omogočata, da si uporabnik priredi velikost črk na zaslonu, v obeh lahko hranimo približno dvesto knjig, Kindle se zna brezžično povezati z Amazonovim omrežjem in knjigo si lahko naložite v manj kot minuti. Z drobno tipkovnico si je mogoče v knjigi delati zaznamke, obe napravi pa sta zelo preprosti za uporabo. Amazon, ki Kindle za zdaj prodaja le v Združenih državah Amerike (letos jih bo šlo v promet predvidoma okrog 380.000), se - kot je med sejmom poročala britanska revija The Bookseller - dogovarja z lastniki evropskih brezžičnih omrežij, zapletenost in veliko število potrebnih pogodb pa so začetek evropske prodaje prestavili na konec leta, še verjetneje pa bosta tako Kindle kot Sony Reader evropskim bralcem dosegljiva prihodnjo pomlad. Na Otoku je Sony s svojim bralnikom prehitel Kindle, prodajati ga je začela veriga knjigarn Waterstone's, a z zelo omejenim številom dosegljivih naslovov.

V Frankfurtu so e-knjigo, novost, ki ni več novost, poskušali analizirati z vseh mogočih strani. Marsikdo se sprašujejo, zakaj se v svetu, ki vse bolj postaja (brezžično) omrežen, digitalne knjižnice pa vse večje in stalno dosegljive, založništvo oklepa prodaje elektronskih naslovov, saj utegne postati ta oblika razširjanja knjižnih vsebin prav kmalu zastarela in odvečna. Nekateri menijo, da je pravzaprav že taka, prav njo in tudi vse nove bralnike pa po zmogljivostih prekašajo pametni mobilni telefoni in mali prenosni računalniki nove generacije. Bomo torej knjige brali s telefoni? O digitalizaciji v založništvu so organizatorji frankfurtskega sejma naredili anketo med tisoč profesionalci iz tridesetih držav in nekateri odgovori so marsikomu dali misliti: sicer ta hip kar 60 odstotkov vprašanih založnikov elektronskih bralnikov še ne uporablja, tudi ne bere e-knjig, 66 odstotkov jih je prepričanih, da bo tiskana knjiga čez pet let še zmeraj glavna na založniškem prizorišču, čeprav jih veliko meni, da utegne elektronsko založništvo leta 2018 po prodaji premagati tradicionalnega. Dvanajst odstotkov založnikov je prepričanih, da so bralniki elektronskih knjig zgolj modna muha, o kateri čez nekaj desetletij ne bo več veliko slišati. Že omenjeni Stephen Page, direktor založbe Faber & Faber, o tem meni, da je prehod v svet digitalnega za založništvo nujen, ni pa nič novega ali drugačnega. Po njegovem mnenju gre zgolj za založništvo v novi preobleki, založniki pa naj se torej bolj posvečajo tistemu, kar znajo najbolje početi, in naj se ne obremenjujejo s tehnološkimi vprašanji.

Iz tiskanega Dela!