Brenčanje iz Japonske

Kako se je rodila japonska zgodba o uspehu, imamo zdaj priložnost spoznati tudi v Ljubljani, v Jakopičevi galeriji. Tam je na ogled sto izdelkov sodobnega japonskega oblikovanja in nekaj primerkov iz petdesetih let, ključnih za današnji uspeh.

Objavljeno
20. februar 2009 15.28
Smilja Štravs
Smilja Štravs
Z nostalgijo se spominjam časov, ko smo eno na drugo kopičili »komponente« in pri sošolcih preverjali, kdo ima boljšo kompozicijo zabavne elektronike.

Sama nisem bila posebej zahtevna, da je bila le muzika, medtem ko se je moj brat lahko pohvalil z metrsko piramido sijajnih komponent, na katerih je pisalo Technics. Šele pozneje sem doumela, da vse to odlično brenčanje prihaja iz istega osjega gnezda - iz Japonske.

Danes ni dosti drugače, Japonci so otroke že v vrtcu obnoreli s pokemoni, pa dinastija Nintendo in njihove neverjetne igralne konzole ... »Oblikovanje ima velik družbeni potencial, saj posredno sooblikuje tudi naša življenja,« pravi japonski oblikovalec Masafumi Fukagava. Bi slovenska sodobna družba obstajala brez Japoncev? Ne. Kako se je rodila japonska zgodba o uspehu, imamo zdaj priložnost spoznati tudi v Ljubljani, v Jakopičevi galeriji. Tam je na ogled sto izdelkov sodobnega japonskega oblikovanja in nekaj primerkov iz petdesetih let, ključnih za današnji uspeh.

»Vodilo pričujoče razstave je 'ogled mesta': razstavili smo opremo, pohištvo, oblačila, namizni pribor in gospodinjske aparate, ki si jih ogledujete, kot da bi se odpravili na voden ogled po mestu,« pravi soavtor razstave Hiroši Kašivagi. Razstava je nastala v sodelovanju Japonske fundacije, Veleposlaništva Japonske v Sloveniji ter Muzeja in galerije mesta Ljubljane. Avtorji razstave so Hiroši Kašivagi, Makoto Koizumi, Nobuko Šimuta in Masafumi Fukagava. »Oblikovanje 'hišnih' izdelkov deluje kot ogledalo, ki odseva življenje naše družbe in osebni slog posameznikov. Pričara nam živo sliko upanja in sanj ljudi, ki uporabljajo te izdelke,« pravi Hiroši Kašivagi.

Japonska predanost estetiki in tehnični popolnosti, pa naj gre za avtomobilsko industrijo ali le preproste izdelke za dom, je lahko vedno zgled odnosa neke kulture do bivanja. »Rodil sem se v Tokiu leta 1960. Spominjam se, kako so me v vrtcu (pri štirih letih) prevzeli olimpijski krogi, ki so jih na nebu izrisala letala ob otvoritvi olimpijskih iger v Tokiu. Mimo vrtca so tekli železniški tiri in spominjam se, kako sem cele dneve z mostu opazoval šinkansen (hitri vlak) in bil osupel nad njegovo hitrostjo. V četrtem razredu, pri desetih letih, sem na razstavi Expo '70 v Osaki videl Stolp sonca. Obkrožen s stavbami, ki jih nikoli prej nisem videl, sem bil zelo vznemirjen. Vozila in obleke, vse se mi je zdelo čudovito,« je o sodobnem japonskem oblikovanju povedal oblikovalec Makoto Koizumi.

Japonska zgodba o uspehu se je resnično začela z olimpijskimi igrami leta 1964, ki so močno spodbudile zanimanje svetovne javnosti za Japonsko in njene izdelke. Japonci so pred drugo svetovno vojno in po njej veliko denarja vložili v raziskovanje zahodnega industrijskega modela, posebej pazljivo so razdirali nemške in ameriške izdelke, da bi jih znali narediti tudi sami. Japonsko gospodarstvo se je spričo pregovorne marljivosti svojih delavcev v šestdesetih letih zelo uveljavilo na področjih tehnike - avtomobilske industrije, industrije motornih koles, zabavne elektronike, gospodinjskih aparatov, pisarniške opreme, telekomunikacij, medicinske opreme ... Že leta 1918 je bilo ustanovljeno podjetje Matsushita, ki je združevalo blagovne znamke National, Panasonic, Technics in Quasar. Potem so sledili drugi - leta 1933 Canon, 1957 Sharp. Leta 1954 je kultni Sony zaposlil prvega industrijskega oblikovalca s polnim delovnim časom, sedem let kasneje pa je postavil svoj oddelek za dizajn s sedemnajstimi zaposlenimi. Tedaj so bili oblikovalci še anonimni, danes je seveda vse drugače.

Najbolj odmevna izdelka iz zgodovine japonskega industrijskega oblikovanja, ki sta Japonsko postavila na zemljevid prvoligaške dizajnerske in industrijske velesile, sta Hondino motorno kolo Super Cub in znameniti Sonyjev prenosni kasetnik oz. vokman. Super Cub je prišel na trg leta 1958 (v šestdesetih je bil najbolje prodajano motorno kolo na svetu), vokman leta 1978. Mularija, ki je v osemdesetih kaj dala nase, je morala imeti oboje. Vokman je pomenil revolucijo v poslušanju glasbe, poudaril je osebno svobodo in mobilnost. Bil je pika na i - in je sporočal, da tisto, kar prihaja iz Japonske, pomeni najvišjo kakovost, tehnično in oblikovalsko.

A to so bili zlati časi, danes je veliko teže; današnja družba je preplavljena z izdelki in informacijami, celo oblikovalcem ni več natančno jasno, kaj pravzaprav določa oblikovanje, pravi Makoto Koizumi. »Zato moramo oblikovalci ustvarjati primerna orodja, ki jih ljudje uporabljajo, in ne stvari, zgolj namenjene prodaji. Ne verjamem v izdelavo stvari zaradi njihove prodaje. Verjamem, da ta oblikovalska razstava kaže stvaritve, ki so jih japonski oblikovalci napravili z veliko pristnostjo.«

Japonska tradicija se ozira k filigranskim, drobnejšim izdelkom, kar se vidi v njihovi vrtni kulturi, vzgoji majhnih dreves bonsajev, tehniki izdelovanja rož iz papirja, umetnosti ikebane ... »Japonsko oblikovanje odlikujejo natančnost, pozornost do detajlov, inovativnost, ustvarjanje novih kombinacij oblik, praktičnost, prilagoditev okolju in inteligentna struktura,« pravi Šimuta. Japoncem danes ni treba več posnemati Zahoda, saj že dolgo Zahod posnema njih - pa ne več zgolj na področjih vseprisotne elektronike, temveč tudi pri animaciji in oblikovanju drugih, bolj vsakdanjih izdelkov. Danes so na piedestalu sodobnega oblikovanja revolucija IT, digitalizacija in ekologija.

Japonci veliko pozornosti namenjajo oblikovanju za starejšo populacijo, ki v strukturi japonske družbe že prednjači, zato je velik poudarek na vsakdanjih izdelkih, ki so ergonomični in enostavni za uporabo. V resnici imajo izdelki za starejše veliko skupnih točk z izdelki za otroke (razen barv), kar omogoča doslej neprepoznano univerzalnost, ki v industrijo vnaša kriterij uporabniku prijaznega oblikovanja. Če se ozremo k ekologiji, Japonci so izdelali prvi ekoavto s hibridnim motorjem in imajo najkakovostnejši in najhitrejši javni prevoz na svetu.

Japonsko oblikovanje je neverjetno raznoliko; lahko je kičasto in barvito, skoraj baročno, ali pa minimalistično, tiho, zenovsko. »Japonsko oblikovanje v zgodnjem 21. stoletju kaže nenaden izbruh energije,« pravi oblikovalec Nobuko Šimuta. Danes oblikovanje ni več privilegij nekaj posebnežev, temveč duh časa, v katerem se prepoznajo množice modno in oblikovalsko ozaveščenih ljudi Vzhoda in Zahoda. Oblika izdelka tudi v 21. stoletju ostaja pomembna, hkrati pa so izdelki dobili nove naloge - uporabniku morajo prenesti »sporočilo«. To je veliko bolj skrivnostno od same oblike.

Japonci, ki imajo bogato tradicijo izdelovanja lutk in igrač, danes stavijo na igrivost na vseh področjih življenja. »V današnjem času japonski oblikovalci delujejo kot filter in katalizator zahodnega oblikovanja ter mu sočasno vdihujejo azijsko dušo,« pravi Hiroši Kašivagi. Ta duša se nam zdaj razkriva na razstavi japonskega oblikovanja v Jakopičevi galeriji, ki ni zgolj razstava izdelkov, temveč je zbirka, ki razkriva slog sodobnega japonskega življenja in kulture. Razstava bo na ogled do 13. marca.

Iz Kulta