Brez bab ne gre

V Cafe Teatru pod oblaki je v Klubu CD ljubljanskega Cankarjevega doma kvartet Same babe, ki ga sestavljajo sami dedci, predstavil izbor uglasbljene poezije, ljudskih in avtorskih pesmi.

Objavljeno
19. oktober 2009 16.04
Zdenko Matoz
Zdenko Matoz
Eno boljših imen glasbenih skupin nosijo Same babe in seveda je vedno treba takoj pristaviti, da jo sestavljajo sami dedci. In ti sami dedci so v soboto v okviru programa Cafe Teater pod oblaki pritegnili občinstvo v Klub CD ljubljanskega Cankarjevega doma na večer poezije, glasbe in duhovitosti.

Miha Nemanič (orglice, tolkala, vokal), Marko Voljč (trobenta, tolkala, ukulele, vokal), Marko Jelovšek (kontrabas, brundanje) in Viki Baba (kitara, dretje in kričanje) so predstavili svojo vizijo občasno obešenjaškega humorja, ki veje iz poezije Janeza Menarta in drugih. Same babe so namreč predlani izdali prvenec Za ljubi kruhek in njene črne lase z uglasbljeno poezijo Janeza Menarta. Sicer pa Same babe prepevajo tudi pesmi drugih slovenskih pesnikov kot so Fritz, Kovič, Jež, zapojejo kakšno ljudsko ter avtorske pesmi Vikija Škedlja z umetniškim imenom Viki Baba.

Nastop v Klubu CD so začeli seveda s pesmijo Janeza Menarta Majska ter nato nadaljevali v napol kabarejskem ježkasto humornem duhu. Pesmi s šansonovskimi pridihi ter vplivi bluesa, hardcora, turbofolka, pa jazza, boogieja, koščka tanga in v pesmi Barbara celo hard rocka (AC/DC - You Shook Me All Night Long) si se kar nizale. Čeprav so Same babe predvsem ponujali ljubezenske pesmi, pa so bile te precej različne, a takšne so tudi ljubezni. In občasno so se prikradle tudi vsakodneve socialno angažirane pesmi, ki so skorajda že povsem izginile in slovenskih popevk. Družbena kritičnost takih mojstrov, kot je bil Frane Milčinski Ježek, je nekako že povsem izpuhtela iz besedil slovenske popularne glasbe, tako da Same babe na tej ravni ponujajo oziroma oživljajo nekaj, kar je svojčas bilo povsem običajnega v slovenski popularni glasbi. Vzorčen primer je Ježkova Gospodje, ki nas kličete k morali, ki so jo Same babe tokrat izvedli brez Garažnega ženskega pevskega zbora Kombinat.

Čeprav bi tovrstno glasbeno izrazje bolj sodilo v kakšno filmsko beznico kot pa v tako uglajen klub, je treba priznati, da v naših beznicah gotovo ni moč najti kakšne sledi tovrstnega angažiranega kabarejskega pristopa. Zato so te pesmi odlične izzvenele tudi pod oblaki.