Tiskane izdaje
Kot je na predstavitvi letošnjega repertoarja poudaril njegov avtor in vodja prireditve Damir Domitrović Kos, pomeni njegova tematska rdeča nit (družina) le zadnji člen tematske trilogije, ki so jo v prejšnjih letih zastavili na temi politike in vere. V festivalski katalog je med drugim zapisal, da se je »prav tradicionalna oblika družine izkazala za največjega poraženca verskih in političnih dogodkov zadnjih desetletij«. Po njegovih besedah je tematika vplivala tako na izbiro 13 različnih »odrskih razglednic« (z dodatnim festivalskima ponovitvama provokativnih uprizoritev Kasandra in Gostišče Fritzl) na zastavljeno temo, ki so jih ustvarili odrski umetniki iz Avstrije, Srbije, Makedonije, Črne Gore, Poljske, Velike Britanije in Slovenije, kakor tudi na izbiro prizorišč, kjer se bodo standardnim ljubljanskim prizoriščem (CD, SMG, Glej, SME EL) letos pridružila še nova in neobičajna v Hotelu Park (kjer si bo 21. septembra mogoče ogledati v netipični prostor postavljeni predstavi Meja Venka Andonovskega v režiji Sofije Ristevske in Umazane zgodbe iste režiserke v soprodukciji gledališčnikov z Ohrida in iz Bitolja) in na Centralni ljubljanski mestni tržnici (kjer si bo 19. septembra mogoče ogledati »multidisciplinarni projekt« Čarnin napev režiserja Petra Pejakovića v produkciji KulturMobila iz Beograda).
Damir Domitrović Kos pa je tudi producent in eden od protagonistov nocojšnje otvoritvene uprizoritve Kasandra po besedilu Ljubomirja Đurkovića Kasandra. Klišeji, v režiji Slobodana Milatovića ter v mednarodni koprodukciji festivalov Ex Ponto Ljubljana, TEUTA - novi antični teater Kotor, INFANT Novi Sad in MOT Skopje. Po njegovem je Kasandra tipična balkanska koprodukcija, ki je bila idejno spočeta leta 2006 ob zagrebškem Eurokazu, kjer so bili priče mednarodnega projekta preroštva in vedeževanja ob producentu še avtor besedila, režiser in igralec. »Antično prerokinjo Kasandro, ki ji zaradi prekletstva Apolona nihče ne verjame, čeprav se njene napovedi uresničijo, je avtor besedila postavil v sodobnost in jo povezal z liki iz antičnih tragedij, ki so v predstavi preobraženi v ženske. Kasandri odkrito in brez zadržkov pripovedujejo o svojih brutalnih usodah in javno razgalijo najtemačnejše skrivnosti. ... Predstava z elementi resničnostnega šova, performansa, sodobnega, dokumentarnega in antičnega gledališča povezuje gledališko umetnost in resničnost. Ob glavnih junakinjah se na odru pojavljajo tudi osebe, ki so na lastni koži doživele vedeževanje.«
Več v torkovi tiskani izdaji Dela
