Čas za manj prijaznega E.T.-ja

Vesoljci so dobra bitja. Vsaj tako nas je doslej prepričeval Steven Spielberg. V Bližnjih srečanjih tretje vrste so bili nerazumljeni raziskovalci, E.T. pa je bil prisrčen botanik, ki si je želel le domov. A zdaj je prijaznosti konec. Spielbergovi vesoljci so spet med nami in tokrat jim gre po glavi le eno: uničenje Zemljanov. Vzrok za spremembo? Enajsti september.

Politične konotacije so Vojno svetov spremljale že od vsega začetka. Zgodba o Marsovcih, ki s svojega planeta bežijo, ker jim je zmanjkalo naravnih virov, in se odločijo uporabiti Zemljine vire, pri čemer bi skoraj uničili človeštvo, ni bila samo znanstvenofantastični roman Angleža H. G. Wellsa. Njegova Vojna svetov (The War of the Worlds) iz leta 1898 je bila tudi alegorija in hkrati upor proti britanskemu kolonializmu. Ravno v tem letu so namreč Britanci svojim kolonijam dodali še Sudan.

Tudi v letu 1938, ko je znamenita radijska uprizoritev romana nagnala strah v kosti Američanom, svet ni bil miren. Nad njim je namreč že visela grožnja druge svetovne vojne. Münchenska kriza, ki se je zgodila mesec pred tem in je dala jasno vedeti, da Adolf Hitler zbira sile za napad, je med Američani zbudila zanimanje za radio. V tistem tednu so v ZDA prodali več radiev kot ves prejšnji mesec skupaj. Tudi zaradi tega je bila radijska oddaja Orsona Wellesa in njegovega Mercury Theatra deležna takega odmeva.

Seveda je k temu precej pripomogel tudi sam Welles, ko je angleško prizorišče dogajanja zamenjal z ameriškim in dogodke namesto na konec prejšnjega stoletja postavil v takratni čas. Da je kljub napovedi radijske igre, povzete po delu H. G. Wellsa, nasedlo toliko ljudi, je bil kriv tudi Charlie McCarthy. Na konkurenčni radijski postaji je imel namreč svoj zelo priljubljeni šov in približno po desetih minutah je ponavadi predstavil prvega pevca. V tem trenutku je veliko ljudi zamenjalo postajo in padlo neposredno v Wellsovo igro, misleč, da poslušajo poročila.

Podobno grozeče ozračje je vladalo v ZDA leta 1953, ko je udarila na plan prva filmska uprizoritev v produkciji Georgea Pala in režiji Byrona Haskina. Američani so bili panični zaradi hladne vojne in grožnja, da bi Sovjetska zveza v njihov smer poslala jedrske rakete, se jim je zdela zelo verjetna. Tudi zaradi tega se je film, ki je imel resnici na ljubo precej boren scenarij in zelo lesene igralce, vtisnil Američanom v zavest.

Te dni prihaja v kino nova vizija Vojne svetov, ki jo je dosanjal eden najuspešnejših sodobnih režiserjev, Steven Spielberg. Slednji je v intervjuju za Spiegel odkrito priznal, da brez enajstega septembra in terorističnih napadov na dvojčka tudi njegovega filma verjetno ne bi bilo. Res, da je o filmu sanjal že v devetdesetih letih in se je neznansko potrudil, da je v svoje roke dobil izvirni scenarij za radijsko igro Orsona Wellesa (kar je danes morda edini »preživeli« izvod), a brez strahu, ki so ga Američanom v kosti nagnali tujci, tudi Vojna svetov verjetno ne bi bila nikoli posneta.

Spielberg je priznal, da v svojih filmih rad izrablja prvinske strahove in da je v luči sveta po 9. 11. začutil, da so dnevi, ko je ljudstvo simpatiziralo z ljubkim E.T., dokončno minili. Gledalci lahko torej pričakujejo grozeče tripode, ki bodo brez usmiljenja teptali vse, kar je človeškega. In seveda Toma Cruisa, ki bo v tem kaosu reševal svojo hčerko in sina.