Cavazza pozna veliko Glembajevih

V Ateljeju 212 bodo drevi premierno uprizorili dramo Gospoda Glembajevi v režiji makedonskega režiserja Jagoša Markovića, ki jo z zanimanjem pričakujejo ljubitelji velikana hrvaške književnosti 20. stoletja Miroslava Krleže na celotnem ozemlju nekdanje Jugoslavije.

Objavljeno
03. februar 2011 20.44
Vili Einspieler, Beograd
Vili Einspieler, Beograd
Glavno vlogo v Glembajevih je režiser zaupal našemu Borisu Cavazzi, predstave pa se je zaradi nacionalno mešanega gledališkega ansambla že prijel vzdevek Od Vardara do Triglava. Upravnik Ateljeja 212 Kokan Mladenović meni, da bo predstava, ki je razprodana za mesec vnaprej, razumljiva brez prevoda, prepričan je tudi, da jo bodo pogosto igrali zunaj Srbije.

Boris Cavazza, ki igra Ignjata Glembaja, se je na novinarski konferenci izgovoril na prepoznavno slovensko molčečnost, za srbski časnik Večernje novosti pa je povedal, da so Glembajevi zelo aktualni. Po njegovem je zgodba o pokvarjenem klanu na robu bankrota in o baronici pocestnici, ki se je omožila zaradi denarja, prisotna v številnih tajkunskih krogih. Iz tega zornega kota se je vprašal, komu bodo igrali predstavo, če ne tajkunom, ki ne prihajajo v gledališče. Ker bodo prepričani govorili prepričanim, je še dejal Cavazza, lahko gledalcem ponudijo le katarzo, medtem ko predstava najbrž ne bo imela širšega vpliva na ljudi in družbo. Sklenil je z besedami, da pozna veliko ljudi, ki se obnašajo kot Glembajevi, ki so na hitro obogateli, junaki Miroslava Krleže pa se iz generacije v generacijo degenerirajo in regenerirajo.

Jagoš Marković je na vprašanje, ali bodo igralci govorili v hrvaškem ali v srbskem jeziku, odgovoril, da so v predstavi ohranili Krležev jezik, vendar je prepričan, da jih bodo razumeli tako v Srbiji kot na Hrvaškem in drugih državah, nastalih na pogorišču nekdanje Jugoslavije. Izpostavil je še, da je njegov cilj katarza, kajti v današnjem času je veliko bolečine, ni pa niti malo vzvišenosti. Čeprav vedno prevzame odgovornost za predstavo, je zaokrožil Marković, jo za Glembajeve, v katerih Krleža brez milosti obračuna z lažnim bliščem, bogastvom in samoprevarami, ki jih prinašata denar in vzpon v družbi, prevzame z lahkoto in z veseljem.

Prvaka Makedonskega narodnega gledališča Nikolo Ristanovskega, ki igra Ignjatovega sina Leona Glembaja, je najbolj navdušila izjemna igralska zasedba, najpomembnejše se mu zdi, da so skušali biti iskreni na sceni in da si niso prizadevali, da bi bili pametnejši od Krleže. Srbska igralka Anica Dobra je prepričana, da je Krleža že vse napisal, čeprav so skušali najti tudi tisto, česar ni, občinstvo pa bo ocenilo, ali so tudi kaj našli. Po njenem je baronica zunajčasovna karizmatična osebnost z glavo, možgani, srcem in erosom.

Srbski igralec Branislav Trifunović se je počutil kot športnik, ki ga je vpoklical selektor državne reprezentance, po njegovem je predstava, kakršna je Gospoda Glembajevi, prelomnica za igralca. Čeprav predstavlja vloga Puba Glembaja esenco zla, je bila zanj še večji izziv, medtem ko je bila za njegovega znanega srbskega kolega Svetozarja Cvetkovića, ki igra Alojzija Siberbrandta, največja provokacija radost igre. Scenograf je Miodrag Tabački, kostumograf Zora Mojsilović, umetniški vodja Mani Gotovac, za scenski govor pa je zadolžena dr. Ljiljana Mrkić Popović.

Glembajevi za Mondo