Tiskane izdaje
Kulturni lex specialis smo z imenom Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture dobili leta 1994. Njegov namen je seveda bil, da kulturno politiko podloži s pravno podlago. Zakon je bil po tem temeljito prenovljen leta 2002. Od takrat do danes je doživel šest parcialnih sprememb, zadnjo novembra lani.
Vsi od začetka
Prizadevanja za njegovo ponovno celovito prenovo, ki bi odgovorila na probleme in zahteve časa, so se začela pred devetimi leti. Prvo »projektno skupino za pripravo izhodišč za posodobitev in modernizacijo delovanja javnih zavodov na področju kulture« je imenovala ministrica Majda Širca (2008–2011). Imela je petnajst članov, od tega pet zaposlenih na ministrstvu. Zunanjih deset članov je za svoje delo prejelo skupaj 18.589 evrov, na podlagi njihovega dela je bil napisan osnutek novega zakona, sledila je javna razprava. Po odstopu Majde Širca je do volitev in izvolitve nove vlade dobrega pol leta za resor skrbel dr. Boštjan Žekš, ki se z zakonom ni ukvarjal.
Naslednji minister dr. Žiga Turk (februar 2012–marec 2013) je imenoval novo skupino, tokrat se ji je reklo Projektna skupina za pripravo predlogov ureditve ter posodobitve oziroma modernizacije delovanja javnih zavodov na področju kulture. Imela je enega člana manj od predhodne, a nekaj istih. To so bili Vesna Čopič, Mitja Rotovnik, Borut Smrekar, Ciril Baškovič, Sonja Kralj Bervar, Damjana Pečnik, Metka Šošterič in Ana Železnik. Ministrstvo za delovanje skupine ni namenilo sredstev, rezultat je bil novi osnutek krovnega zakona, ki tako kot prvi ni prišel dlje od javne razprave.
Tudi novi minister dr. Uroš Grilc (marec 2013–september 2014), ki je imel komaj kaj daljši mandat od predhodnika, je imenoval svojo skupino, tokrat Strokovno komisijo za pripravo osnutka Zakona o spremembah in dopolnitvah ZUJIK in pripravo osnutka novega Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Komisija je imela trinajst članov, iz prejšnjih dveh je bila ista članica Metka Šošterič z ministrstva za kulturo, iz skupine Majde Širca pa Uroš Korenčan, direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana. Vsi drugi še nikoli niso sodelovali v podobnih skupinah. Ministrstvo je za člane, ki so bili do tega upravičeni, skupaj izplačalo 6100 evrov avtorskega honorarja. Novi osnutek ni bil predstavljen javnosti.
»Transparentni temelj«
Da je treba začeti od začetka, je menila tudi Julijana Bizjak Mlakar (november 2014–april 2016). Imenovala je Strokovno komisijo za pripravo strokovnih izhodišč modernizacije javnega kulturnega sistema. Pet članov je bilo povsem novih, ena članica, Mojca Jan Zoran, zdaj direktorica Slovenskega gledališkega inštituta, prej pa uradnica ministrstva, je sodelovala že v skupini Majde Širca, ena, Damjana Pečnik, nekoč uradnica ministrstva in direktorica direktorata za kulturno dediščino, zdaj pa državna sekretarka na ministrstvu, je bila tako v skupini Majde Širca kot v Turkovi skupini. Šest članov skupine od sedmih je za svoje delo prejelo avtorske honorarje v skupni višini 27.300 evrov.
Naloga skupine je bila »natančen pregled krovnih dokumentov« ter »vseh dosedanjih predlogov za spremembe«. Ta pregled naj bi bil »namenjen temu, da se proces modernizacije začne na transparentnem temelju vsega do zdaj opravljenega dela«. Skupina naj bi pripravila tudi mnenje o nujnih posegih v zakonodajo, njihovo gradivo pa »naj bi postalo podlaga za pripravo modernizacije javnega kulturnega sistema«. Naj bi, kajti po besedah ministrstva gradivo v tej fazi ni namenjeno javni predstavitvi. Pripravljen naj bi bil že prvi delovni osnutek novega krovnega kulturnega zakona, a je tudi ta za zdaj »interne narave«, usklajevanje znotraj ministrstva pa »poteka«. V javno razpravo naj bi osnutek poslali »predvidoma junija«.
Dolga pot
Skupina SRČ
Predlog bomo natančneje predstavili v jutrišnjem Delu, ko bo njegovo celotno besedilo tudi dostopno na naši spletni strani, pogovor z avtorji zakona pa bo objavljen v Sobotni prilogi.
