Clint Eastwood, režiser drame Zamenjan

Kdo bi pomislil, da bo osamljeni jezdec iz špageti vesternov in policaj z največjo pištolo nekoč postal z oskarjem nagrajeni režiser, čigar filme bodo opisovali kot cinefilske poslastice. Clint Eastwood je nedvomno hollywoodska anomalija. Z nami je spregovoril v Cannesu, kjer je predstavljal svojo dramo Zamenjan, ki te dni prihaja v naše kinematografe.


Kaj vas je pritegnilo k filmu Zamenjan?

Scenarij sem prebral na letalu, ko sem se vračal iz Berlina, in takoj sklenil, da je to odličen material za film. Rad imam zgodbe, ki imajo v sebi konflikt tako na osebni kot na družbeni ravni, in ta zgodba ima oboje. In ker je zgodba resnična, je to povrh še podlaga za dramo s težo. Mislim, da je pomembno postavljati vprašanja - o odnosu mame in otroka, o pravici, o varnosti, o zaupanju v zakon, policijo, o politični korupciji. To so pomembna in brezčasna vprašanja.


V vašem filmu se mali človek postavi po robu krivici in korupciji. Ali je mogoče, da človeku v takem boju danes uspe?

Zakaj ne? Pomembno je dvigniti svoj glas in imeti pravega voditelja. Mnogi se zavedajo korupcije v družbi, a gredo mimo nje in ne povzdignejo glasu. Vedno mora obstajati posameznik, ki bo povzdignil glas - in drugi mu bodo sledili. Demokracija je pri tem zelo pomebna, saj nam omogoča, da nas drugi slišijo. No, vsaj upam, da je tako.


Je za vas to bolj drama o boju mame za svojega otroka ali drama o boju proti korupciji?

Upam, da je oboje hkrati. Intimna raven je vedno pomembna v filmu, ker se občinstvo poistoveti z glavnim likom in zgodbo. In samohranilka, katere otrok izgine, je zelo močan čustveni dejavnik. Hkrati je enako pomemben element, da se mlada samohranilka odloči upreti policijski, mestni in politični korupciji v času, ko so bile samohranilke neobičajen družbeni pojav. Ne pozabite, to se je dogajalo leta 1928, ko so bili družbeni standardi precej drugačni od današnjih, ko je bila samska ženska v družbi nesprejemljiva.


Vaša kariera je zelo povezana s studiem Warner Brothers. Kako se je to dolgoletno sodelovanje in prijateljstvo začelo?

Moja kariera se je ravno začela v studiu Universal, s katerim sem podpisal že tudi večletno pogodbo. Potem pa sem za Warner Bros. posnel Umazanega Harryja - in tako se je povsem po naključju rodilo uspešno sodelovanje, ki se je, kot pravite vi, spremenilo v prijateljstvo, ki traja še danes. In to ni naključje, pri Warner Bros. so mi namreč vedno dovoljevali ustvarjalno svobodo.


Prav Umazani Harry vas je proslavil. Kako je sploh nastal ta film, ki je bil nekoč precej kontroverzen?

Ko so mi ponudili scenarij za Harryja, sem, kot sem omenil, ravno snemal za Universal, pa sem jim predlagal, da ga oni odkupijo. Zazdelo se mi je namreč, da bi to lahko bila dobra policijska drama, ki bi presegla svoj žanr. No, nekako se je potem zgodilo, da so Harryja odkupili pri Warner Bros. in mi ponudili vlogo. Sprejel sem jo in naše sodelovanje se je začelo.


Doma kdaj gledate svoje filme?

Ne ravno. Posnel sem toliko filmov, da bi še enkrat ostarel, če bi si jih hotel vse še enkrat ogledati (smeh). Če se prav spomnim, je bil zadnji film, ki sem ga videl doma, Odpadnik Josey Wales pred kakimi štirimi, petimi leti. In še to samo zato, ker so ga digitalno obdelali, mu izboljšali sliko in zvok in me je zanimalo, kako jim je vse skupaj uspelo. Pred tem filmom sem gledal Umazanega Harryja, a to je bilo že nekje pred desetimi leti in še to samo zato, ker me je v to prisilila žena (smeh). V službi so jo namreč vedno zafrkavali, kako to, da ni videla tega filma, pa živi s Clintom Eastwoodom (smeh), tako da mi je nekega dne rekla, da ga pač morava gledati.


Iz priloge Dela in Slovenskiih novic Vikend!