Da ne bi jezik izginil brez sledu

Ljubljana – Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je leta 1999 razglasila 21. februar za mednarodni dan maternega jezika. S tem se je odzvala na jezikovno krizo - številnim jezikom namreč grozi izumrtje. Države članice organizacije Unesco naj bi s praznovanjem tega dne pripomogle k ohranitvi kulturne in jezikovne različnosti. Eden od ciljev pa je tudi ustvariti dialog in razumevanje med kulturami, poleg obstoja manjšinskih jezikov pa mednarodni dan promovira tudi spoštovanje do lastnega maternega jezika.

Slovensko beremo od leta 1550

Slovenci lahko knjige v maternem jeziku berejo od leta 1550, ko je Primož Trubar s Katekizmom in Abecednikom utemeljil knjižni jezik. Najbolj vsestransko razvita zvrst slovenskega jezika je knjižni jezik. Oblikovati se je začel sredi 16. stoletja po predknjižničnem izročilu (od 10. stoletja naprej) in na podlagi dolenjščine in ljubljanskega jezika v cerkvi. Z nekaterimi izjemami, kot sta Trubarjev Katekizem in abecednik iz leta 1550 (napisana sta v gotici), se je zapisoval v bohoričici, v 20. in 30. letih 19. stoletja krajši čas tudi v metelščici. Od srede 19. stoletja dalje pa v gajici. Od srede 19. stoletja je t. i. splošnoslovenski jezik zajel skoraj vso slovensko ozemlje, Prekmurje pa po letu 1918, ter prevzel narodnozdruževalno in narodnopredstavno vlogo.

Slovenski jezik se je dokončno uveljavil na vseh področjih javne rabe šele po osamosvojitvi leta 1991. Na nekaterih področjih, kot sta leposlovje in molitve, se je uveljavljal sorazmerno hitro že v prejšnjih stoletjih. V cerkvi se je že v najzgodnejši dobi uporabljal na primer v molitvah in spovednih obrazcih. Brižinski spomeniki so jezikovno in slovstveno pomembni slovenski zapiski iz zgodnjega srednjega veka, zapisani najverjetneje pred letom 1000.

V vojski najkasneje

Na nekaterih področjih pa se je slovenščina uveljavljala zelo pozno, na primer v vojski. Vojska je bila področje, na katerem se slovenščina do samostojnosti leta 1991 ni mogla dokončno uveljaviti in izpodriniti nemščine v času Avstrije oziroma Avstro-Ogrske, kasneje pa ne srbohrvaščine. V avstrijskem državnem zboru so bili dovoljeni vsi jeziki habsburške monarhije, slovenski poslanci pa so slovenski jezik prvič uporabili v poslanski obljubi leta 1867, pogosteje pa v delih govorov šele v prvem desetletju 20. stoletja.

Po podatkih organizacije Unesco več kot polovici od 6000 do 7000 jezikov, kolikor jih obstoji na svetu, grozi izumrtje. Veliko jih bo izginilo brez sledu.

Eurobarometer: Slovenci bi se učili angleščino in nemščino

Kar 71 odstotkov Slovencev trdi, da ob maternem govorijo še vsaj dva tuja jezika, slaba polovica ali 47 odstotkov pa jih tudi meni, da bi dva tuja jezika morali govoriti vsi Evropejci, razkriva danes v Bruslju objavljena Eurobarometrova javnomnenjska raziskava Evropejci in njihovi jeziki. Otroci bi se od tujih jezikov morali učiti predvsem angleščino (96 odstotkov) in nemščino (69 odstotkov), nadalje menijo Slovenci.

Drugi tuji jeziki so manj priljubljeni: da bi se otroci morali učiti drugi delovni jezik v Evropski uniji, francoščino, meni le šest odstotkov Slovencev, medtem ko jih 12 odstotkov to meni za italijanščino, trije odstotki pa za španščino. V EU je v povprečju sicer na prvem mestu angleščina (77 odstotkov), sledijo francoščina (33 odstotkov), nemščina (28 odstotka), španščina (19 odstotkov), ruščina (trije odstotki) in italijanščina (dva odstotka).