Danes začetek novega življenja

Ljubljana - Zgodovina koncertnih dvoran je tudi zgodovina mesta. Včasih je Šiška skupaj s Šentvidom imela dva Doma svobode, kjer je klilo mlado alternativno kulturno življenje. In kot se zgodi z vsako alternativo, sčasoma postane bolj sprejemljiva, začne pobirati nagrade in dobivati prostore, namenjene njeni dejavnosti. Doslej so bili vsi tovrstni objekti prirejeni za kulturno produkcijo za malo denarja. Center urbane kulture Kino Šiška pa je prvi tovrstni objekt, ki ga je mesto uredilo s sicer nekoliko večjim finančnim vložkom kot sicer, pa vendarle je to nekaj več kot drobiž, meni Simon Kardum, direktor novega mestnega javnega kulturnega zavoda z osmimi zaposlenimi. Po njegovem mnenju je Kino Šiška vzorčen primer tega, kako z malo denarja napraviš zelo veliko.

Pričakovanja glede centra urbane kulture Kino Šiška so velika, prav tako je bilo dolgo obdobje čakanja, da je Ljubljana dobila tak objekt. Pričakovali so ga od razživetja punkovske oziroma alter kulture v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Koliko bo novonastala kulturna ustanova imela posluh do drugačnosti in alternativnosti, bo seveda pokazal čas.

Kardum pravi, da smo na tak objekt čakali več kot 20 let: »Včasih se je v Šiški in Šentvidu veliko dogajalo v tamkajšnjih Domovih svobode. Zdaj se bo pa spet. Prepričan sem, da se bo zaradi centra urbane kulture Šiška ponovno urbanizirala.« Po njegovem mnenju bo s tem centrom veliko dobila tudi Ljubljana. Mnogo generacij Ljubljančanov je želelo, da bi mesto imelo tovrstno javno infrastrukturo, ki bo odprta, ki bo omogočala boljše standarde in delovne razmere uprizarjanja koncertnih, gledališčih, plesnih in drugih dogodkov. Prepričan je, da bo Kino Šiška odmeval ne le po Ljubljani in njeni okolici, temveč tudi širše po Sloveniji in »če smo nekoliko bolj ambiciozni, tudi čez naše meje«.

Veliko dogajanja

Simon Kardum pojasnjuje, da programska zasnova izhaja iz poslanstva samega javnega zavoda, saj mora zagotavljati nekatere standarde, kakor tudi raznovrstnost dogodkov, kar pomeni, »da se bo tu veliko dogajalo«. V Katedrali, se pravi v veliki dvorani, bodo predvsem koncerti. Mala dvorana (Komuna) pa bo imela dve glavni funkciji, in sicer bo čez dan namenjena razpravam, delavnicam in podobnim vsebinam, ob večerih pa se bo dalo vanjo postaviti različne dogodke, od glasbenih, gledaliških do performansov in podobnih.

Na vprašanje, ali bo Kino Šiška vmesni prostor med Metelekovo in Cankarjevim domom, odgovarja: »Sam ga ne bi razumel na tak način. Ustanove se pojavijo in izumirajo, čas pa bo prinesel svoje. O tem bomo lahko govorili šele čez kakšno leto ali dve.«
Kino Šiška si bo moral oblikovati svoje občinstvo. Kot pravi Kardum, je odziv občinstva ključen. Od občinstva, strokovnjakov s tega področja in širše zainteresirane javnosti bo pomembno izvedeti, ali so v tem novem centru naredili vse, kar se je od njih
pričakovalo.

Vsekakor pa zagotavlja, da se program Kina Šiška ne bo stilsko omejeval, da bodo vztrajali na odprtosti, zato imajo tudi stalno povabilo za zunanje sodelavce, projekte ipd. Sicer pa bodo odprti ves dan, kajti pritlični del Kina Šiška bo namenjem celodnevnemu druženju. »Eden od dokazov, da smo odprti, je tudi, da Kino Šiška ni, kar so si nekateri predstavljali. Menili so, da bo to zgolj 'plac', po domače rečeno, kamor se bodo vselili domicilni subjekti. Tega nočemo, ker bi to pomenilo korak nazaj.«

Vizije in ambicije

V centru ubrane kulture načrtujejo približno tri do štiri dogodke na teden, kakšnih 100 dogodkov na leto v mali dvorani in 100 dogodkov v veliki dvorani. Številne dogodke, predvsem koncerte, imajo že potrjene do konca leta. Ker je kulturna produkcija, ki jo bo ponujal Kino Šiška, namenjena specifičnemu občinstvu, praviloma mlajšemu, je eno od vodil tudi to, da bodo poskušali biti cenovno dostopni. »Zavedamo se, da ljudje nimajo veliko denarja. Imeli bomo tudi veliko mednarodnih dogodkov in ... trg je neizprosen. Tudi z zunanjimi organizatorji se dogovarjamo, da bi bile cene čim dostopnejše. Seveda pa ne moremo zakoličiti cen,« pravi Kardum.

Kino Šiška ne bo ponujal le strehe in opreme, temveč bo lahko tudi soorganizator dogodkov, nekatere prostore pa bodo po neprofitnih cenah oddajali v komercialne namene, za dogodke »na ključ« za zaključeno javnost.
Pomisleki

O Kinu Šiška je bilo veliko povedanega že leta preden so sploh kaj začeli preurejati. Pojavljale so se tudi kritike in pomisleki predvsem glede zmogljivosti velike koncertne dvorane, ki ni večja od Cvetličarne, pa tudi glede neustrezne akustike. Kardum na to odgovarja: »Jaz bi tukaj nekoliko počakal. Tudi sam sem bil v življenju več let kritik in nisem nikoli ugibal, ker se mi to zdi nespodobno. Bomo počakali, da se Kino Šiška do konca preizkusi glede zmogljivosti in tudi same akustičnosti dvoran. Šele takrat bo znano, ali je tisto, kar so zagotavljali strokovnjaki, prava rešitev ali ne.«

Več v petkovi tiskani izdaji Dela