Tiskane izdaje
Ljubljana - Stol iz reciklirane oceanske plastike, svetilka Grasshopper in diagnostična naprava Bee's so trije od sedemnajstih nagrajenih izdelkov 23. bienala oblikovanja (BIO).
Izdelki, a še številnejši prototipi, materiali, proizvodni procesi, stroji in spekulativni scenariji, se ne bi mogli bolj razlikovati od nagrajencev prejšnjih bienalov, do zadnje podrobnosti dodelanih potrošniških izdelkov.
Kaj se je spremenilo od leta 2010, da med zmagovalci 23. bia skoraj ni izdelka, ki bi bil všečen ali uporaben na prvo žogo, ampak spominjajo na poskuse »naredi si sam« ali pa so abstraktno futuristični? In da je tudi žirija nagradila precej oblikovalskih zasnov in manj konkretnih rešitev? Iz kategorije (industrijskih) izdelkov je častno pohvalo namenila le namizni svetilki Grasshopper finskega oblikovalca Feodorja Mayowa.
Je oblikovanje tako močno obtesala gospodarska kriza ali se v njem dogajajo globlji premiki, ki jih tisti, ki njegov smisel še vedno vidi v kakovostnih, izvirnih in inovativnih komercialnih izdelkih, ne razume? Da se ti vsekakor dogajajo, nakazuje podatek, da je letos bienale v imenu izgubil pridevnik industrijski. Pa vendarle. Ali je sedemnajsterica nagrajencev in ostalih izdelkov na razstavi v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje na ljubljanskem gradu Fužine, ki je prireditelj bienala, res izbor najboljšega oblikovanja zadnjih dveh let, se bo najbrž vprašal marsikateri obiskovalec.
Stran od kulture všečkanja
Marsikdo si na vprašanje ne bo odgovoril pritrdilno, tudi ko mu bosta kustosinji Margriet Vollenberg in Margo Konings razložili ozadje zgodbe za vsakim izdelkom, projektom in konceptom. Ustanoviteljici in direktorici studia Organisation in Design sta pojasnili, da sta razstavo namerno zasnovali tako, da si mora obiskovalec za razumevanje izdelka vzeti nekoliko več časa.
Izogniti sta se namreč hoteli kulturi všečkanja, ki je zadnja leta prek spletnih družabnih omrežij zajela zlasti mlade. Ti se o odnosu do stvari odločajo zgolj na podlagi bežnega pogleda, globlji zgodbi ne namenjajo pozornosti.
»Tudi oblikovalci so se začeli ogibati všečnosti na prvi pogled. Spet hočejo pripovedovati zgodbe, raziskovati in sodelovati z znanstveniki,« je povedala Margriet Vollenberg. »Od oblikovalca se ne pričakuje več le, da naredi lep fotelj, na katerem bo udobno srebati čaj, ampak se mora odzivati tudi na dogajanje na področjih zunaj svoje discipline, na primer, kaj narediti z onesnaževanjem morja ali ostanki iz industrijske proizvodnje,« je Vollenbergova napeljala besedo na glavnega nagrajenca, stol Sea iz reciklirane oceanske plastike.
»Toda oblikovalci o teh temah razmišljajo in predlagajo rešitve. Novi razmisleki pripeljejo do novih poti nastajanja izdelkov.« Če seveda prej ne zmanjka denarja in zasnova nikoli ne preraste v izdelek. Razstava na nekaj mestih zbuja prav takšen občutek.
Kustosinji sta jo naslovili Razmerja v oblikovanju in stoterico izbranih del od prek štiristo prijav iz 38 držav razdelili v štiri kategorije, po področjih, ki najbolj vplivajo na oblikovanje: globalizacija, tehnologija, digitalizacija in izdelki, znotraj teh pa še na podkategorije.
Nova razmerja, nove rešitve
Odzivi oblikovalcev na (stran)poti globalizacije so bili zelo pestri, večini so bili skupni poskusi zajezitve njenih negativnih posledic. Takšen je tudi namen stola Sea iz plastičnih morskih naplavin, ki mu je žirija podelila glavno nagrado, zlato medaljo, in hkrati zeleno nagrado, ki so jo na biu letos uvedli prvič.
Sam izdelek, črni trinožnik, bi prav lahko ostal neopažen, če žirije ne bi prepričal celoten koncept projekta. Člani londonskega studia Swine in Kieren Jones so namreč ustvarili stroj, ki zbira in ločuje plastične morske naplavine, in jih na stari ribiški ladji predelali v končne izdelke. S tem so po mnenju žirije ponudili rešitev za eno največjih okoljskih težav današnjega časa.
Nekateri oblikovalci so se na grožnje globalizacije odzvali s krepitvijo lokalnih skupnosti s pomočjo socialnih projektov. V delavnici nizozemskega oblikovalca Pepeja Heykoopa v mumbajskem slumu so polnoletni fantje, ki so pustili šolo, posode za zbiranje vode preoblikovali v vaze, preoblečene v usnjene ostanke pohištvene industrije. Del dobička od prodaje vaz gre za plačilo šolanja lokalnim otrokom.
Tretja skupina oblikovalcev je iskala rešitve za kakovostnejše življenje v urbanem okolju. Matej Colja je pod mentorstvom profesorja Vladimirja Pezdirca z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ustvaril zeleno steno, privlačen in uporaben arhitekturni element, ki lahko zamenja neizkoriščeno obstoječo steno ter omogoči gojenje sadja in zelenjave kar v stanovanju. Stena deluje tudi kot izolacijski modul, rastline v njej skrbijo za izboljšanje zraka v notranjem prostoru, fotovoltaično steklo pa proizvaja električno energijo, ki jo lahko izkoristimo v stanovanju.
V kategoriji tehnologija so oblikovalci pokazali veliko pionirskega duha. V sodelovanju s strokovnjaki z najrazličnejših znanstvenih področij so raziskovali potenciale novih materialov, se poigravali z gensko spremenjenimi organizmi in ustvarjali celo stroje in procese za izdelavo izdelkov. Častni pohvali žirije sta si prislužili Susana Soares, ki razvija diagnostično napravo Bee's (čebele uporablja za napovedovanje zgodnjih faz različnih bolezni), in Lucy McRae, ki je z biologom razvila užiten parfum, prebavljivo kapsulo, ki koži omogoča, da med potenjem izloča dišavo.
V kategoriji digitalizacija sta kustosinji izstopajoče izdelke razdelili na tiste, ki izkoriščajo prednosti digitalizacije, in druge, ki se zaradi odtujevanja od proizvodnega procesa, ki ga je prinesla digitalizacija, vračajo k obrti.
Izraelska oblikovalka Adital Ela je dobila častno pohvalo za pručke Terra, izdelane iz zemlje in slame po načelu tradicionalnih lokalnih gradbenih metod. Eugenia Morpurgo je oblikovala koncept za čevelj Popravi si sam, s katerim si želi spodbuditi zamisel o popravilu namesto novem nakupu. Oblikovalke iz studia Oloop so s projektom Čakalnica ponudile možnost kakovostnejšega preživljanja časa med tem opravilom.
