Tiskane izdaje
_1024.jpg)
Benetke - V Benetkah bo med 7. junijem in 23. novembrom potekal že 14. mednarodni Arhitekturni bienale, kot običajno tudi tokrat v Vrtovih in Arzenalu, s predstavitvami v nacionalnih paviljonih in drugih lokacijah v mestu. Letošnji naslov je Osnove (Fundamentals).
Umetniški direktor letošnjega bienala je nizozemski arhitekt Rem Koolhaas, čigar želja je s predsednikom Beneškega bienala Paolom Barattijem pripraviti bienale, ki bo nekaj izjemnega. Slednji je dejal, da bo zelo inovativen, saj ga je Koolhaas zastavil tako, da v delu vključuje tudi druge panoge umetnosti.
Arhitektura ne upošteva družbe
Tudi vloga umetniškega direktorja je po besedah Baratte letos drugačna. Koolhaas ni zgolj pripravil terena za predstavitev dosežkov sodobne arhitekture, ampak je načrtoval razstavo, ki je obenem raziskava. Ta je po njegovem prepričanju potrebna, saj je prepad med arhitekturo in civilno družbo vedno večji, poleg tega opaža nevarnost konformizma, ki jo pospešujeta ekonomija in tehnologija.
Sam meni, da bi tako arhitekturo kot umetnost morala usmerjati pozorno načrtovanje, ki bi upoštevalo želje in potrebe družbe. In prav tu se je po besedah Baratte Koolhaas dotaknil bistva. Prek raziskave identificira in predstavi elemente, ki bi lahko bili odločilni za prenovljen odnos med arhitekturo in družbo.
Razstava je tokrat razdeljena v tri sklope: Vsrkavanje modernosti 1914-2014, Arhitekturni elementi in Monditalia, vsi trije pa osvetljujejo preteklost, sedanjost in prihodnost arhitekture. Letošnji bienale se tako zazre v zgodovino, poskuša ugotoviti, kakšen je položaj arhitekture danes, in razmišlja o njeni prihodnosti.
Vsrkavanje modernosti je sklop, ki se mu posvečajo nacionalne predstavitve. Nacionalni kuratorji bodo v paviljonih vsak na svoj način prikazali proces brisanja nacionalnih karakteristik v arhitekturi na račun skoraj univerzalnega jezika modernizma.
Za deset držav letos prvič
Letos bo sodelovalo 66 držav, od tega jih deset sodeluje prvič. To so Kostarika, Dominikanska republika, Združeni arabski emirati, Indonezija, Slonokoščena obala, Kenija, Maroko, Mozambik, Nova Zelandija in Turčija. Nacionalne predstavitve bodo na ogled tako v Vrtovih in Arzenalu kot na nekaterih drugih lokacijah po mestu.
Razstava Arhitekturni elementi v osrednjem paviljonu se bo podrobno posvetila osnovnim elementom stavb, kot so tla, stene, strop, streha, vrata, okna, pročelje, balkon, hodnik, ognjišče in stopnišče.
Razstava Monditalia v Arzenalu je posvečena Italiji. V tem delu je Koolhass vključil tudi film, ples, gledališče in glasbo, da bi tako podal celovitejšo sliko dogajanja na področju arhitekture v državi. »V času velikih političnih sprememb smo se odločili, da pogledamo na Italijo kot na 'osnovo', kot na državo, ki je sicer edinstvena, a so vidne tudi določene skupne značilnosti, kot so sobivanje izjemnega bogastva, kreativnosti in potencialov s politično nestabilnostjo, zaradi česar postaja prototip tega časa,« je dejal Koolhass.
Zlati lev v roke Phyllis Lambert
Na odprtju, 7. junija, bodo podelili zlatega leva za življenjsko delo Kanadčanki Phyllis Lambert. Lambertova ni arhitektka, ampak osebnost, vpeta v naročanje arhitektur in ustanavljanje institucij za preučevanje ter promocijo umetnosti gradnje.
»Brez njenega prispevka ne bi bilo newyorškega Seagram Buildinga, enega maloštevilnih primerov absolutnega perfekcionizma 20. stoletja. V Kanadskem centru za arhitekturo v Montrealu, ki ga je ustanovila, pa se v idealnih razmerah prepletata redko vizionarstvo in darežljivost v skrbi za ohranjanje bistvenih epizod na področju arhitekturne dediščine. Arhitekti ustvarjajo arhitekturo, Phyllis Lambert ustvarja arhitekte,« je zapisal Koolhass.
Slovenijo bo letos v Benetkah zastopal projekt Zavoda Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) o arhitekturi v vesolju. Projekt z naslovom Problem vožnje po vesolju - Supre: arhitektura je na javnem razpisu ministrstva za kulturo prepričal z izvirnostjo.
Slovenski paviljon, ki bo letos prvič v prostorih Arzenala, bodo odprli v petek, 6. junija. Častni gost bo ruski kozmonavt Oleg Valeriyevich Kotov. Vlogo slovenskega paviljona na mednarodnih razstavah v Benetkah je do zdaj prevzemala Galerije A+A, vendar bo ministrstvo njen najem odpovedalo.
