Tiskane izdaje
»Raznoličnost kulturne dediščine« posameznih evropskih držav in njihova »skupna dediščina« sta sintagmi, ki se zadnja leta najpogosteje pojavljata pri načrtovalcih varovanja kulturne dediščine in njihovih praktičnih izvajalcih. Letos sta se jim, vsaj v Sloveniji, pridružili še »dediščinska skupnost« in »prostovoljstvo«, ki ju je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije kot koordinator izbral za letošnjo glavno temo Dnevov evropske kulturne dediščine, ki se začenjajo danes s slavnostnim odprtjem v Laškem, končali pa se bodo prihodnjo soboto po več kot stotih dogodkih po Sloveniji. Kaj pomeni prostovoljstvo, verjetno ni treba posebej razlagati, saj ima, če omenimo samo prostovoljna gasilska društva, dolgo tradicijo.
Tudi v Evropi je prostovoljstvo »v modi«, saj je Evropska unija leto 2011 pod sloganom »Bodi prostovoljec, spreminjaj svet!« razglasila za leto prostovoljstva. Po istem viru prostovoljske dejavnosti prinašajo bogato učno izkušnjo, omogočajo razvoj družbenih veščin in kompetenc ter prispevajo k solidarnosti. Delo, ki ga opravljajo prostovoljci vseh starosti, je ključno za razvoj demokracije in eno izmed temeljnih načel Evropske unije.
Izobraževalni programi
za prostovoljce
Kako pomembno je prostovoljsko delo v muzejih, kaže tudi to, da je Slovensko muzejsko društvo pred dvema letoma precejšnji del svojega zborovanja namenilo prav prostovoljstvu in da je Slovenija leta 2006 začela tri projekte, povezane s prostovoljci v muzejih: dva, ki sta prinesla razmah prostovoljstva med upokojenci, študenti Univerze za tretje življenjsko obdobje, to sta LACE in Starejši, nosilci in posredniki nesnovne kulturne dediščine, in projekt Prostovoljci za kulturno dediščino (projekt VOCH), ki se je v Sloveniji posvetil izobraževanju muzealcev za bolj učinkovit prenos znanja na prostovoljce.
V projektu Starejši, nosilci in posredniki nesnovne kulturne dediščine, je partner Slovensko muzejsko društvo, projekt VOCH pa vodi Skupnost muzejev Slovenije, pri obeh sodeluje tudi ICOM Slovenije.
Univerza za tretje življenjsko obdobje se že iz časov usmerjenega izobraževanja intenzivno ukvarja in v razpredeni mreži po Sloveniji učinkovito prispeva k prenosu dediščine (predvsem nesnovne) na mlade in nekoliko mlajše. Med prvimi je že leta 2006 z Narodnim muzejem zasnovala in nato realizirala izobraževalni program Mediatorji v kulturi ali Zgodovina Slovencev za nas in za druge.
Posamezniki,
ki cenijo kulturo
Nekoliko drugače je z dediščinskimi skupnostmi, ki so plod zadnjih desetletij, ko se zavedanje o pomenu kulturne dediščine za identiteto vsakega naroda iz za to »plačanih« institucij vse bolj širi med uporabnike in nosilce tradicionalnih znanj in védenj. Dediščinske skupnosti po določbah okvirne konvencije Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo, ki jo je leta 2008 ratificirala tudi Slovenija, »sestavljajo posamezniki, ki cenijo določene vidike kulturne dediščine ter jih želijo
s svojim javnim delovanjem ohranjati in prenašati prihodnjim rodovom«.
Slovenci se lahko, tako kot s prostovoljnimi gasilskimi društvi in krvodajalstvom, pohvalimo tudi s številom in delovanjem dediščinskih skupnosti. To se kaže v programu letošnjih DEKD, ki se bodo uradno začeli danes (nekateri dogodki so že za nami, na primer dan odprtih vrat Bevkove domačije je bil že prejšnjo nedeljo) na gradu Tabor v Laškem, kraju, kjer je »moč kulture v interesu, odločitvi in naklonjenosti posameznikov, skupin, društev, ustanov … in dediščina lahko v sedanjosti ponovno zaživi le ob odkriti želji in prizadevanjih vseh, ki jim kultura pomeni način življenja«, posebno pozornost pa bodo namenili pionirju slovenske umetnostne zgodovine Avguštinu Stegenšku. (Program vseh prireditev je na voljo v tiskani obliki in na prenovljeni spletni strani ZVKDS.)
Primeri dobre prakse
Med opaznejšimi »dediščinskimi skupnostmi« je že nekaj let društvo Anbot v Piranu, ki deluje pod sloganom Anbot daš, tri bote dobiš in združuje »posameznike z velikim srcem in veliko željo po vseživljenjskem izobraževanju«. Letos bodo pripravili številne delavnice in posadili drevo prostovoljstva, pripravili sejem starin ter sklenili živo verigo za prenos cerkvene opreme iz krstilnice v župnijski depo na podstrešju cerkve sv. Jurija.
Natalija Planinc pravi, da je letošnja tema DEKD društvu Anbot pisana na kožo, saj so njihova prizadevanja usmerjena k ozaveščanju javnosti o pomenu ohranjanja kulturne dediščine. »Od leta 2004 zaznamujemo DEKD s celodnevnim dogajanjem v Piranu. Vsakoletne nove teme, ki jih narekuje ZVKDS, so nam vedno izziv, kako k sodelovanju in aktivni udeležbi pritegniti čim več sorodnih društev, posameznikov in strok.
Kot nevladna organizacija delujemo kot prostovoljci in razveselili smo se odločitve EU, da je letošnje leto razglasila za leto prostovoljstva. Tako smo dobili priložnost opozoriti na neprecenljivo vrednost prispevka prostovoljcev, medgeneracijske povezanosti in vseživljenjskega učenja, kajti brez tesne povezanosti in sodelovanja si težko predstavljamo delovanje naše družbene skupnosti.«
Na DEKD sodeluje tudi Slovenska mreža nevladnih organizacij za interpretacijo dediščine, ki v svojem delovanju prepoznava dediščino kot razvojni resurs. Lili Mahne pravi, da mreža deluje kot konzorcij sedmih partnerjev (Notranjski ekološki center, Zavod Parnas, Zavod Jezerski hram, Turistična zveza Slovenije, Zavod Novi turizem in Društvo za vseživljenjsko učenje ob podpori programa ministrstva za javno upravo za krepitev nevladnih organizacij). Vanjo je vključenih več kot osemdeset članov iz vse Slovenije. Njen namen je spodbujati in podpirati nastajanje dediščinskih skupnosti z izobraževanjem, svetovanjem, mentorstvi pri oblikovanju projektov in pri krepitvi njihove družbene moči. Rezultati so spodbudni.
Tudi v zasebnem zavodu Parnas s sedežem v Velikih Laščah po besedah Metke Starič že dobro desetletje sledijo načelom vzpostavljanja in delovanja dediščinskih skupnosti. Vrednote in dediščino poiščejo v lokalnem okolju in jih aktivno vključijo v programe in produkte.
Zavod Parnas aktivno deluje v Slovenski mreži nevladnih organizacij za interpretacijo dediščine in sodeluje z evropsko mrežo Interpret Europe. S številnimi projekti ohranjanja naravne in kulturne dediščine postopoma gradijo vsebine, ki aktivirajo lokalno prebivalstvo in postavljajo temelje ekoturizmu, prepoznavni pa so postali ob petstoti obletnici rojstva Primoža Trubarja s potujočo razstavo Vsem Slovencem.
