Bogastvo muzejev lahko zdravi tudi egoizem

Pred dvanajsto poletno muzejsko nočjo, ki se lahko pohvali z vse bolj rekordnimi obiski, smo muzeje prosili, da nam posredujejo stike svojih rednih obiskovalcev in damo besedo njim. Zakaj jim je ta dogodek ljub, kaj od njega pričakujejo in kaj pogrešajo?

Jelica Kruh Vrzela se spominja prve muzejske noči. Vnukinja Brina je bila takrat najmlajši otrok, stara dve leti. Organizatorji na Bistriškem gradu priredijo zanimive srednjeveške igre, delavnice in hrano. »Letos bo prvič tam tudi druga vnučka Maša,« nam je povedala.

Jožef Vukčevič iz Kostanjevice na Krki se rad odpravi od doma, da vidi kaj lepega, zanimivo in dobro razstavo. »Muzejska noč je domiselna akcija, všeč mi je, da muzeji svoja vrata odprejo brezplačno. Danes se bova z ženo odpravila v tri muzeje: v Brestanico, Krško in Brežice, kjer bova gotovo skoraj do polnoči.« Redna obiskovalka Tolminskega muzeja je Patricija Rejec, ki vodi programe za izobraževanje odraslih. »Muzej je odprt pozno v noč, kar je romantično doživetje,« je povedala. »Poleg tega vedno pripravijo dogodke, s katerimi popestrijo ponudbo. Na ta način dobimo obiskovalci živo izkušnjo, ki je še vrednejša od obiska statične razstave, gledanja slik ali predmetov v vitrinah.«

Tamara Yacoub Primc že tradicionalno spremlja poletno muzejsko noč, saj je obiskovanje muzejev, razstav, gradov ipd. njen hobi, s katerim je »okužila« tudi svojo devetletno deklico. »Glede na to, da muzeje ponavadi obiščemo čez dan, pa je muzejska noč tista, ki zaradi večernih ur pričara čarobnost, skrivnostnost in veličino Ptujskega gradu in zbirk v njem. Tako vsebino muzejev približajo tudi ljudem, ki niso stalni obiskovalci kulturnih ustanov. Najbolj pogrešam arheološko zbirko, ki ni več na ogled, ker so jo izselili iz Dominikanskega samostana na Ptuju in se žal za nedoločen čas nahaja v depojih. Pogrešam tudi vodenja v kostumih in nove brošure. Vsekakor pa bi bile zanimive tudi posebno oblikovane vstopnice za lasten arhiv.«

Doživljanje umetnosti drugače

»Koncept muzejske noči je zanimiv,« pravi Polonca Hafner-Ferlan, saj ji kot obiskovalki ponuja doživljanje umetnosti drugače, ne v intimi pogleda, ampak srečanja z ljubitelji umetnosti. »Ta stara Pavšlarjeva hiša v Kranju postane ena sama predstava, dejavnica. Tam lahko odpremo oči in prisluhnemo utripu kulturnega dogajanja. Prava paša za oči in ušesa je, kako se v sanjski geometriji predstavlja hiša iz preteklosti, danes galerija, ki gosti sodobnega umetnika. Kar pogrešam, je več plesa, glasbe, delavnic, ki bi obisk galerije spremenil v rajanje umetnosti, ki se potegne na ulico, v neformalno, sproščeno, zabavno debato o umetnosti.«

Franciju Smrdelu v zadnjih letih pomenijo dodatno motivacijo za obisk muzejev otroci. »Devetletna gospodična in štirileten gospodič največkrat diktirata kaj in kdaj si bomo ogledali. Bili smo na zadnjih muzejskih nočeh, kjer smo obiskali delavnico na temo Barja, pa viteške igre v Narodnem muzeju, se pogovarjali s kustosi ipd. Ideja muzejske noči je krasna. V muzejih je zakopana naša preteklost, ki jo preveč redko poiščemo, zato je muzejska noč tako dobrodošla. Gre za primeren način popularizacije, muzeji na ta način dosežejo različne ciljne skupine, ki se potem vračajo. Pa še to, brskanje po muzejih omogoča tudi iskanje starih vrednot, ki jih danes v naši družbi vse bolj pogrešamo.«

»Človek ne more živeti samo od kruha, temveč potrebuje tudi duhovno hrano,« je prepričan Božidar Flajšman »in tradicionalna muzejska noč nudi tovrstno hrano brezplačno, kar še posebej v teh kriznih časih vpliva na velik obisk. Osebno me posebej veseli, da v Moderni galeriji in v Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi ponujajo pregled najbolj relevantne domače in tuje vizualne produkcije. Živimo v času, ko so zahteve po dobičku za vsako ceno že povzročile ogromno škodo. V zdajšnji prevladi neoliberalnega kapitalskega sistema se ta kaže v vse večjem družbenem razslojevanju in bohotenju neizmernega egoizma. Bogastvo, ki ga hranijo muzeji in galerije je lahko učinkovito zdravilo proti tovrstnemu početju.«

Mira Cvar se spominja prvih muzejskih noči, ko je s prijateljicami obiskala veliko razstav v enem dnevu/noči, oglede pa so končale še s prijetnim klepetom ob glasbi vzdolž Ljubljanice. »Zadnje čase se to dogaja tudi tu v Velenju. Likovnih scen je sicer veliko, tako da obiskovalci lahko vsak dan najdejo kaj zanimivega. Povabilo na muzejsko noč v Muzej Velenje na Velenjskem gradu in Galerijo Velenje pa je vendarle nekaj posebnega. Dogodek muzejske noči je drugačen kot dogodki ob običajnem odpiralnem času galerij. Dobili bomo tudi informacijski vodnik Galerije Velenje, kjer bodo predstavljene ne le programske usmeritve, temveč tudi stalne zbirke sodobne umetnosti, dela v depojih in marsikaj, kar je vredno, da si ponovno obudimo v spomin.«

»Muzejska poletna noč je eden tistih dogodkov, ko mesto ne zamre ob zaključku uradnih ur, temveč se podaljša pozno v noč, kar je za mestno jedro več kot dobrodošlo,« je prepričan Edi Koraca. Tako se tudi kulturni utrip mesta prilagodi letnemu času. Koroška galerija likovnih umetnosti in Koroški pokrajinski muzej v Slovenj Gradcu že dolgo sodelujeta v muzejski poletni noči, vsako leto pripravita dogodke, ki jih je vredno obiskati. Muzejska poletna noč bo prinesla nekaj dodatnega utripa (med eno in drugo nogometno tekmo) v mesto glasnik miru Slovenj Gradec, ki si ta naziv prevečkrat hoče vzeti dobesedno. Kot zanimivo dogodivščino po zgledu večjih muzejev predlagam, da bi za glasbene navdušence samospevov v rojstni hiši Huga Wolfa v Slovenj Gradcu organizirali Muzejsko poletno prenočitev (v Wolfovi postelji, edini pogoj je, da niste visoke rasti).«

Dagmar Vrtačnik je redna obiskovalka galerij in muzejev, kjer običajno najde pričakovano: napovedano vsebino v bolj ali manj razkošnem prostoru, kjer vladata tišina in red za uživanje v razstavljenih delih in nemoteno razmišljanje o občutkih, ki jih eksponati v obiskovalcih spodbudijo. Muzejske noči pa so priložnost, meni, da »posvečene« prostore obiščemo ob nenavadnih urah in se v njih udeležimo neobičajnih dogodkov, kar v nas razbije stereotipe. »Imam izkušnjo, da taki dogodki pritegnejo tudi ljudi, ki se jim zdi obiskovanje galerij in muzejev drago in naporno, a ugotovijo, da so prav zanimivi ne samo za poznavalce, ampak tudi za običajne radovedneže. Nekaj teh se pozneje še večkrat odloči za obisk.«