Tiskane izdaje
Uredba predstavlja nov korak v razkroju slovenskega sistema urejanja prostora in dokazuje skrajno stopnjo razhajanja med strokovno in politično javnostjo. Strokovna in širša javnost se je z rešitvami nove uredbe lahko seznanila šele po javni objavi v Uradnem listu in ugovarja tako postopku priprave uredbe kot rešitvam v njej. Rešitve nove uredbe niso bile nikoli v javni obravnavi, niti nova uredba ni bila objavljena na seznamu gradiv v obravnavi, ki jih objavlja vlada, opozarja skupina Odgovorno do prostora!.
Strokovna javnost ugotavlja:
- da rešitve nove uredbe lahko vodijo do primerov nevarne gradnje, ki lahko ogroža premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, sosednje objekte oziroma okolico;
- da uredba ni zapisana v pravnem jeziku države Slovenije, saj nezahtevni in enostavni objekti v njej niso klasificirani po zahtevah Uredbe o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS št. 109/2011) kar pomeni, da teh objektov ne bo mogoče v celoti evidentirati in podatkov o njih ne zbirati, obdelovati, analizirati ali posredovati na standardiziran način;
- da je z novo uredbo vlada posegla v pristojnosti lokalnih skupnosti, saj je v nasprotju z drugo alinejo drugega odstavka 11. člena zakona o prostorskem načrtovanju, po katerem je edino občina pristojna za določanje pogojev za umeščanje posegov v prostor, z osmim členom nove uredbe z naslovom »Pogoji umeščanja nezahtevnih in enostavnih objektov v prostor« kar sama določila pogoje za umeščanje posegov v prostor.
Z novo uredbo naj bi se v Sloveniji bistveno povečale možnosti za gradnjo objektov, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja (enostavni objekti - za 35%) in za katere se lahko izda gradbeno dovoljenje brez projektne dokumentacije (nezahtevni objekti - za 50%).
»Mini legalizacija« črnih gradenj
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor v pojasnilu novo sprejete uredbe ocenjuje, da se bodo z njo investicije pocenile, kar naj bi imelo pozitiven vpliv na trenutno gospodarsko situacijo, pišejo na portalu Zavoda Transfer.
»Težko je oceniti, kako bodo novi seniki, zidanice, visoke ograje in podobni objekti brez strokovno pripravljene dokumentacije prispevali k izboljšanju gospodarskih razmer v državi, še nekoliko težje pa, kakšen bi lahko bil vpliv napovedane »mini legalizacije« na stanje nacionalnega gospodarstva. Čakalna vrsta črnograditeljev, ki bodo želeli legalizirati svoje objekte na osnovi nove uredbe, je dolga,« sta v imenu skupine Odgovorno do prostora! zapisala Izidor Jerala in Maja Simoneti.
Nadalje strokovna javnost opozarja na nejasne rešitve glede namenske rabe zemljišč, na katerih se po uredbi lahko gradijo enostavni in nezahtevni objekti in na v uredbo vgrajena nizka pričakovanja do arhitekturne podobe novih gradenj. Tako bodo na primer zidanice rasle na površini kmetijskega zemljišča, ki je bilo do sedaj namenjeno pridelovanju grozdja, sta zapisala avtorja in dodala, da so podobno nejasna določila v dosedanji praksi pripeljala do izjemno kaotične in neurejene tipologije gradnje in s tem slabšanja podobe slovenskega prostora.
Skupina OdP! zato uveljavitvi nove uredbe odločno nasprotuje in zahteva: da vlada zadrži izvajanje nove uredbe ter jo v najkrajšem možnem času v celoti odpravi. O novih rešitvah naj minister odpre javno in ustrezno strokovno podprto posvetovanje, ki bo vodilo do vsesplošno bolj sprejemljivih rešitev.
