Četrt stoletja od smrti Franeta Milčinskega - Ježka

Prihodnje leto pa bomo obeležili 100. obletnico rojstva tega vsestranskega družbenokritičnega in duhovitega umetnika.

Objavljeno
27. februar 2013 10.59
*imo* JEZEK-FRAN MILCINSKI JEZEK
T. C., Delo.si, STA
T. C., Delo.si, STA
Ljubljana - Pred natanko 25 leti je umrl vsestranski slovenski umetnik Frane Milčinski. Umetnik, znan po vzdevku Ježek, je še vedno priljubljen tako med odraslimi kot med najmlajšimi. Slednje je prepričal recimo z Zvezdico Zaspanko, medtem ko starejše navdušuje z družbeno kritičnostjo in humorjem, ki ju je vpletal v svoje ustvarjanje.

Zapuščino Milčinskega ohranjajo in promovirajo v njegovi družini. Tako so v začetku februarja pri založbi Sanje, ki tudi sama izdaja Ježkova dela in tudi sicer deluje v duhu njegove tradicije, predstavili knjigi pesmi Ljubezen naj gre vedno v cvet ter Kapljica in morje. Prva prinaša 143 Ježkovih pesmi po izboru Tatjane Oblak Milčinski, darilna izdaja Kapljica in morje pa ponuja nabor 40 pesmi.

Ježkov sin, režiser Matija Milčinski, je že leta 1981 posnel dokumentarec o tragikomičnem življenju svojega očeta, za uglasbitev Ježkove poezije pa je poskrbela njegova vnukinja, dramaturginja, režiserka, performerka in pevka Nana Milčinski. Lani je izdala album Še ena pomlad. Na koncertih jo pogosto spremlja brat Juš Milčinski, interpret Ježkovih humoresk. Sicer se v družini že pripravljajo na 100. obletnico Ježkovega rojstva, ki bo prihodnje leto.

Frane Milčinski - Ježek (1914-1988) je bil sin odvetnika Frana, ki je bil prav tako mojster besede. Že zgodaj je prišel v stik z gledališčem, sodeloval je tudi z radiem in leta 1938 dobil angažma igralca v ljubljanski Drami. Med okupacijo so ga aretirali Italijani. Pozneje je deloval v ljubljanski Drami in Operi ter objavljal pesmi. Bil je tudi urednik Pavlihe.

Leta 1952 je napisal Zvezdico Zaspanko, prvo slovensko radijsko igro za otroke. Med drugim se je podpisal pod scenarij za mladinski film Kekec ter pod pesmi za film Ne čakaj na maj. V filmih je tudi igral, s televizijo pa je sodeloval pri snemanju skečev ter zabavnih oddaj. Leta 1972 je posnel svoje legendarne songe. Prejel je številna priznanja in nagrade, med drugim tudi Prešernovo nagrado.

RTV Slovenija zdaj že 24 let podeljuje nagrado za posebne dosežke na področju žlahtnega humorja in satire oziroma za izvirne dosežke v umetnostnih zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti, ki sledijo tradiciji njegovega duha. Lani jo je prejel Tilen Artač.