Civilna iniciativa za ohranitev Notranjskega muzeja

Postojna – Krasoslovci Inštituta za raziskovanje Krasa ZRC SAZU in varuhi kulturne dediščine so se na javni razpravi o Notranjskem muzeju zavzeli za njegovo strokovno in organizacijsko avtonomijo. Na ministrstvu za kulturo (MK) so napovedali zakonske spremembe, ki bodo preprečile ponovitev postojnskega in ribniškega scenarija. Postojnska civilna iniciativa bo začela zbirati podpise za občinski referendum za ohranitev samostojnosti regijske ustanove, če bo obveljal zdaj še nepravnomočni izbris Notranjskega muzeja iz sodnega registra.

Javne predstavitve, povezane z Notranjskim muzejem, se ni udeležil nihče iz občinske uprave, temveč so nekaj ur pred njenim začetkom posredovali nepodpisano sporočilo za javnost, v katerem so zatrdili, da statusno preoblikovanje muzeja ne bo spremenilo njegovega poslanstva in da gredo vse zasluge za pridobitev novih prostorov za muzej prav prizadevanjem občinske uprave v času Janševe vlade. Opozarjajo tudi, da je občina z MK prejela 200.000 evrov pomoči, ko je ministrstvo vodil Vasko Simoniti, drugače pa je bila finančna podpora MK pri urejevanju prostorov muzeja v vseh letih skromna. O oblikovanju civilne iniciative občinsko vodstvo meni, da ta »grobo manipulira in zavaja javnost s tem, da se muzej zapira«, mediji pa ji »s pompom« pritrjujejo.

Krasoslovci, varuhi kulturne dediščine in muzealci so opozorili, da ima Notranjski muzej sredi matičnega Krasa in v mestu s svetovno prepoznavno turistično jamo ter znanim krasoslovnim inštitutim vse možnosti, da bi postal edini slovenski in evropski, če ne tudi svetovni muzej krasa. Srž problema utopitve Notranjskega muzeja »z imenom« v brezimnem zavodu Znanje ali pa ribniške Miklove hiše v rokodelskem centru je slab zakon o varstvu kulturne dediščine, je opozoril predsednik Slovenskega muzejskega društva Andrej Smrekar. Direktorica direktorata za kulturno dediščino Damjana Pečnik je napovedala, da bodo zakon spremenili, »da ne bi lokalni skupnosti niti na misel prišlo, da bi združevala ali razdruževala javne zavode s področja premične dediščine na nelogičen način«.

Na MK pravijo, da so s tem, ko so zavod Znanje vpisali v razvid muzejev, naredili, kar so morali, da bi Notranjski muzej sploh obstal. Pečnikova je obtožbe iz občinstva, da je »politično paktirala« z občinskim vodstvom pri načrtovani pripojitvi Notranjskega muzeja Znanje, odločno zanikala, ni pa komentirala obtožb, da je potekalo dogovarjanje med njo in občinsko oblastjo mimo pravne službe MK, mimo službe za premično dediščino in muzeje ter mimo ministrice Majde Širce in muzeja samega. Civilna iniciativa za ohranitev Notranjskega muzeja – Notranjski muzej sredi matičnega krasa bi lahko postal svetovni muzej krasa, menijo v civilni iniciativi.