Tiskane izdaje
Ljubljana – Kraje spomenikov postajajo vsakdanji pojav. Če smo prva leta po osamosvojitvi Slovenije čeznočno izginjanje kipov talcem ali narodnim herojem še pripisovali ideološkim nestrpnežem, je danes vse bolj jasno, da gre predvsem za prodajo kovine, iz katere je spomenik narejen, torej za zaslužek, čeprav ne preveč bogat in nevreden kulturnega pomena, ki ga spomeniki pri tistih, ki to znajo ceniti, imajo. Gotovo tudi kraja spomenika talcem akademskega kiparja Borisa Kalina v Gramozni jami ni nič drugega kot vandalizem, ki ima pred očmi samo tistih tristopetdeset do petsto evrov, kolikor je menda okrog dvesto kilogramov težki talec vreden kot surovina.
Dokazov za to, da tatovi ne delajo razlike med tem, ali je spomenik postavljen talcem, partizanom, pisateljem ali drugim za slovensko zgodovino pomembnim ljudem, je kar nekaj in o tem pričajo tudi časopisne kronike (manj pa o tem, da so bile kraje uspešno raziskane in storilci kaznovani; večinoma se končajo pri pavšalnih obtožbah, da so tako za vse kraje krivi »Strojani«). Sicer pa so še do danes »v postopku restavriranja« drogovi, ki so nekoč označevali pot ob žici okupirane Ljubljane oziroma Pot spominov in tovarištva, čeprav se ves čas ve, kdo jih je »poslal restavratorjem v obdelavo«.
Odkar so ukradli Svobodo
Na problem kraje sta leta 2008 opozorila tudi predsednik in tajnik Društva za spoštovanje in ohranjanje kulturne dediščine Ivan Cankar v Ljubljani Niko Lukež in Janez Kos, ki sta javnost opozorila, da se je »izginevanje spomenikov začelo pred leti, ko je izpod Cekinovega gradu v Tivoliju skrivnostno izginil velik bronasti kip Tineta Kosa Svoboda. V zadnjem času pa je brez sledov izginilo še več bronastih spomenikov: sedem doprsij narodnih herojev iz drevoreda pri črnuški osnovni šoli, doprsje Stanka Bloudka ob igrišču pod tivolsko dvorano, delo Stojana Batiča, Kopalka Franca Goršeta s pročelja kopališča Ilirija, izpred starega poslopja tovarne Saturnus je izginilo doprsje Franca Leskoška - Luke, delo Stojana Batiča, ukradeno je bilo doprsje narodnega heroja Milana Česnika pred vrtcem na Jamovi cesti, lani je izginil celopostavni kip kurirja s spomenika kurirjem Dolomitskega odreda na vrhu Podutiškega klanca. (Dolgo je nanj opozarjal odžagani gleženj, za katerega je bil pritrjen na kamniti podstavek, ki je ostal za vandali, op. M. Vo.).
Zginile pa so tudi figure rajajočih otrok z vodnjaka na grobišču talcev na Žalah, a te je policija razbite našla pri odkupovalcu odpadnih kovin. Dvakrat so neznanci s podstavka spomenika ženskim demonstracijam 1943 pred Kazino v Zvezdi ponoči sneli dečka z venčkom, ki ga je oblikoval Božo Pengov. Na začetku novega leta, 3. januarja 2008, pa je s spomenika padlim žrtvam v narodnoosvobodilnem boju v Zeleni jami izginil dokolenski bronasti kip Talec, visok en meter, ki ga je leta 1949 oblikoval kipar Stojan Batič. Ta spomenik z osemindevetdesetimi imeni žrtev je bil razglašen za spomenik lokalnega pomena in je v lasti Mestne občine Ljubljana.«
To so najbolj opazni primeri kraje kovinskih spomenikov, ki po védenju poznavalcev pri nas končajo predvsem na črnem trgu, nato pa pri zbiralcih odpadnega materiala v Avstriji in Italiji, ker se je uradnim slovenskim odkupovalcem odpadnih surovin posel zmanjšal za več deset odstotkov, odkar morajo prodajalci od izkupička plačevati dohodnino.
»Razstava oglašuje vandalizem!«
Celo za slovenske razmere nenavaden dogodek se je leta 2008 zgodil v Kranju, kjer je območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine pripravila razstavo o svojem delu in seveda ni mogla »spregledati« kraje desetih bronastih spomenikov na območju Gorenjske, za katere je odgovorna. A zgodilo se je, da sta takratna župana Žirovnice in Jesenic nasprotovala postavitvi na ogled uničenih devetih kipov, med katerimi so bili doprsna kipa pisatelja Frana Saleškega Finžgarja in avtorja Bobrov Janeza Jalna ter kipi nekaj znanih Jeseničanov in narodnih herojev. Razlog za prepoved je bil absurden: »Razstava oglašuje vandalizem.«
Tiskovna predstavnica Policijske uprave Ljubljana Maja Ciperle Adlešič nam je sporočila, da »v zvezi s kaznivim dejanjem tatvine kipa talca v Gramozni jami in kaznivim dejanjem poškodovanja kipa kurirčka pod Toškim čelom policisti nadaljujejo zbiranje obvestil in v predkazenskem postopku izvajajo ukrepe ter aktivnosti za izsleditev in prijetje storilcev omenjenih kaznivih dejanj«, o zbranih ugotovitvah pa bodo obvestili pristojno tožilstvo, a to gotovo ne bo kaj prida pomagalo pri zaščiti kulturnih spomenikov, ki jih nikakor ne moremo meriti z nekaj sto evri.
