Tiskane izdaje
Celjska Mohorjeva družba je dopoldan predstavila dve novi in kar se da imenitni monografiji: znanega in cenjenega češkega arhitekta, sicer predavatalja urbanizma na Münchenski univerzi, Tomáša Valene O Plečniku, ter dr. Nataše Koselj o Arhitektu Danilu Fürstu.
Tomáš Valena se je Slovencem prikupil kot avtor največje razstave o arhitektu Praškega gradu z naslovom Arhitektura za novo demokracijo, ki sta jo leta 1996 z najvišjimi državniškimi častmi odprla češki predsednik Václav Havel in slovenski Milan Kučan, dogodka na Hradčanih, zlasti na Južnih vrtovih in Rajskem vrtu, pa se je udeležilo najmanj dva tisoč ljudi.
Njegova knjiga s preprostim in preskromnim naslovom O Plečniku pomeni »detektivsko odstiranje vzgibov Plečnikovega snovanja«, zlasti z eseji, ki govore tako o Plečniku kot mojstru praškega obdobja (pri čemer smo iz njegovih ust slišali za češka prizadevanja, da bi Plečnikova znamentita praška cerkev Srca Jezusovega na Vinohradih prišla na seznam svetovne arhitekturne dediščine Unesca), kot z bolj tematskimi eseji. Prvič pa je o omenjeni praški razstavi objavljena obsežna slikovna in razlagalna dokumentacija, ki je ob samem dogodku še ni moglo biti, ker je bilo delo preobsežno in prehitro, tokrat pa je Valena posebej podrobno predstavil koncept svoje razstave in situ ter sprehod po kar petintridesetih njenih postajah.
S to objavo potrjuje, kako podrobno se je takrat zavzel za vsestransko predstavitev Plečnika in kako dobro je vse zasnoval ter na koncu izpeljal, današnjemu bralcu, tudi tistemu, ki je takrat bil v Pragi, pa ponuja enkraten vpogled vanjo s številnimi fotografijami. Valena se je kot Čeh naučil slovensko in tako lahko v treh jezikih, kot jih je znal sam Plečnik, bere vse njegove dokumente. Nekaj jih je tudi sam odkril, nasploh pa na Češkem še potekajo simpoziji. Pri omenjenem prizadevanju pri Unescu sodeluje tudi Slovenija.
Prav tako pogloblejno Valena obravnava Plečnikove posege v kontekstu Praškega gradu, govori o Plečniku, Masaryku in antiki, Plečniku kot neodvisnežu od slehernih manifestov ter še posebej o njegovem oblikovanju obsežnega Rajskega vrta na Hradčanih. V drugemn delu govori o Plečnikovih načrtih za Split, o italijanskih motivih pri Plečniku, o njegovem odnosu do terena ter o temah in konceptih pri Plečnikovih povečavah obstoječih cerkva. Vsi teksti so nastali v nemščini in češčini ter so prevedeni prav za to knjigo, ki jo je odlično uredila Anja Maležič.
Knjiga o arhitektu, sicer Plečnikovem učencu Danilu Fürstu, je bila sicer zasnovana ob arhitektovi stoti obletnici rojstva leta 2012, a je izšla z enoletno zamudo, kar pa ni nič narobe, saj se vsaka stoletnica praznuje več let; vsaj eno poprej in še eno potem. Fürst je bil vsem zelo znan, lahko dodam tudi priljubljen in širokega obzorja z vedno optimističnim nasmehom, strokovno pa strog, morda prilagodljiv družbenim potrebam in razmeram, kajti zavedal se je, da mora biti dobra arhitektura namenjena človeku, ljudem vseh slojev; od šol, ki jih je očitno rad delal, do tovarn, kajpada še domov, se pravi družinam.
Dr. Nataša Koselj je svoji knjigi dala preprost naslov Arhitekt Danilo Fürst. Fürsta postavlja ob bok Plečniku in Ravnikarju, in to predstavlja ter dokazuje z analizo njegovega dela v času modernizma dvajsetih in tridesetih let (Fürst se je uveljavil že pri 27 letih na Bledu), povojnega modernizma od petdesetih do sedemdesetih, postmodernizma osemdesetih in devetdesetih ter sodobnosti (Fürst je ustvarjal do svoje smrti leta 2005, njegovo zadnje delo pa so dokončali po smrti (nadzidek OŠ Stražišče pri Kranju). Fürst je na primer prvi slovenski arhitekt montažne hiše, pa vrstnih hiš na Peričevi ulici v Ljubljani in v Kranju, stavbe Gozdnega gospodarstva na Bledu, tovarne Talum v Kidričevem ...
Deloval je po Jugoslaviji, zlasti v Bosni in na Hrvaškem ... Odličen je bil kot oblikovalec interierov, pohištva, na primer več stolov, vrste zasebnih vil ... Bil je soustanovitelj revije Arhitekt, predsednik slovenskega in jugoslovanskega društva arhitektov. Monografija je izšla v slovensko-angleški izdaji in bo tako dostopna mednarodni strokovni javnosti.
