Ekskluzivni, izbrani pogledi v preteklost

Noviteta v nizu izdaj založbe Družina bo izhajala štirikrat letno, naklada, zapisana v kolofonu prve številke poljudne zgodovinske revije, je 2500 izvodov. Urednik revije, nekdanji direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije in direktor Arhiva Republike Slovenije (pa tudi nekdanji predsednik Komisije za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih izročil pri Republiški konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije in predsednik Komisije vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč) Jože Dežman v uvodniku ugotavlja, da je slovenska zgodba sicer zmagovita, »Pa vendar stalno stokamo o slovenski razdvojenosti, pomanjkanju samozavesti. In to demokratično neudobje ni nič neobičajnega. Je peza, ki bremeni uspešne in zmagovite. (...) revija, ki vam jo ponujamo v branje, ne želi izključevati. Z vami želi potovati v bogatejšo zgodovino, v zgodovinska obdobja tako, da bomo z zanimanjem srečevali raznoliko in različno ter sobivanja, sožitja, spoštovanja, sočutja, zanimanja, hvale in graje vredno preteklost. (...) Da bomo lahko skupaj seštevali in ne odštevali. Da bomo v sobivanju iskali sožitje in dialog.«

Kako se tega loteva prva številka revije z naslovom Slovenski zgodovinski magazin SLO - časi kraji ljudje? Najprej seže pogled v prazgodovino, k odmevom megalitske tradicije v slovenski krajini: Janez Bizjak in Pavel Jamnik v članku Slovenski Stonehenge odkrivata slovenske obredne kroge, Tin Kos piše o trdnjavi Ad Pirum, Matevž Košir o velikem potresu leta 1511, Barbara Kalan o organizaciji proviantne službe avstrijske vojske med notranjeavstrijsko-beneško vojno 1615-1618.

Franci Petrič v besedilu Kateheza o naši zgodovini piše o okoliščinah, ki so pripeljale do novih vrat ljubljanske stolnice, Irena Krajnc Horvat o največji cesarsko-kraljevi kadetnici v Mariboru in njeni obnovi, Marko Štepec o poti na bojišče v Galiciji leta 1914, Katarina Jurjavčič o Ljubljanskem velesejmu v Ilustriranem Slovencu. Gregor Jenuš in Tadej Cankar objavljata zapis o Jugoslovanskem berlinskem zidu, Barbara Sosič piše o pomenu fonda Slovenskega etnografskega muzeja, ki so ga med 1948 in 1962 ustvarile terenske ekipe Borisa Orla, Jože Dežman pa se sprašuje, kje je spomenik zmage ob slovenski osamosvojitvi. Avtor kolumne v prvi številki revije je zgodovinar in nekdanji minister za kulturo Vasko Simoniti.