Tiskane izdaje
Ta podoba naj bi se kmalu spremenila, saj je po besedah programskega direktorja Mitje Čandra projekt Ključi mesta namenjen prav revitalizaciji mestnega središča, eden od osrednjih ciljev programa je, da noben zapuščen lokal v središču Maribora ne bi bil prazen.
Prva intervencija v prostor bo zunanja, in sicer hologramska rekonstrukcija mestnega obzidja z laserskimi, svetlobnimi in talnimi označbami, ki bo virtualno ponovno vzpostavila občutek srednjeveške celote mesta, hkrati pa označevala osrednji prostor mestnega dogajanja prihodnje leto. Vsebinsko je v Ključih mesta predvidenih nekaj deset projektov, med katerimi izstopajo srednjeevropski knjižni sejem, literarna hiša, hiša znanosti, ulični strip, mestna izpovednica ter dve veliki razstavi, in sicer o mariborskih Nemcih ter mariborskem meščanstvu.
Namen hiše znanosti je povečati povezanost med socialnim tkivom mesta in regije ter znanstvenoraziskovalnimi ustanovami, njen program temelji na podobnih naravoslovnih muzejih v svetu, ki služijo spodbujanju zanimanja za naravoslovne znanosti. Literarna hiša bo poleg literarnih večerov in branj živela še kot prostor za manjše koncerte, fotografske razstave, kot čitalnica s slovensko in tujejezično publicistiko ter z dostopom do spleta, na voljo bodo tudi prevedena dela in odlomki prevedenih del sodobnih slovenskih avtorjev za tuje obiskovalce. V ta sklop sodi tudi mednarodni knjižni sejem. Po Čandrovih besedah so udeležbo na njem že potrdile najuglednejše založniške hiše iz srednje Evrope in Balkana, glede na koncept bo sejem nedvomno bolj zanimiv in intriganten od denimo ljubljanskega, Čander pa upa, da bo projekt mogoče nadaljevati tudi v prihodnjih letih.
Mestna izpovednica na Koroški cesti (tam je trenutno največ praznih lokalov) bo nekakšen mariborski Hyde park. EPK po Čandrovih besedah že od začetka kreše iskre, polarizira javnost, zbuja ali veliko pričakovanje ali nikakršnega, in da ne bi preslišali kakšnega pomembnega mnenja, bo na voljo izpovednica, v kateri bodo lahko obiskovalci štiriindvajset ur na dan povedali in dokumentirali svoje mnenje, avdiovizualni posnetki pa bodo na ogled na spletni strani EPK.
Projekt splavarskih igral na drav-skem nabrežju je namenjen najmlajšim meščanom, program ulični strip pa bo s stripovsko zgodbo Zdravka Duše zapolnil preostala polomljena okna in izložbe ter razpadajoče fasade starega mestnega jedra.
Velika kavarna bo ob mednarodnem knjižnem sejmu gostila dve veliki razstavi. Prva, Nemci in Maribor, bo v podzavesti Mariborčanov skušala osvetliti prisotno, toda nikoli natančneje predstavljeno vlogo Nemcev v Mariboru.
Nemci so bili od časa oblikovanja nacionalne zavesti do konca druge svetovne vojne eden pomembnih akterjev mestnega razvoja ter zaradi gospodarske in politične moči mestotvorni element, ki ga ni mogoče in ni treba spregledati. Druga velika razstava bo namenjena analizi mariborskega meščanstva s poudarkom na prvi polovici preteklega stoletja. Muzej narodne osvoboditve bo ob tem pripravil veliko spremljevalnih prireditev.
Lokacije za program Ključi mesta so torej zagotovljene, precej več težav je s sklopom Terminal 12. Ko je slovenska vlada zavrnila dodatno financiranje v višini slabega poldrugega milijona evrov, so organizatorji opustili misel na usposobitev hal nekdanje tovarne TVT na Studencih. Čander pravi, da bodo zdaj pač uporabili druga prizorišča, od kapacitet SNG Maribor do Ledne dvorane, nekaterim prireditvam se bodo žal morali tudi odpovedati. Vendar to ni edina težava, še bolj moteče je, da bo Maribor ostal brez osrednjega identifikacijskega prizorišča, kar je bil zaščitni znak tako rekoč vseh mest, ki so doslej nosila naziv evropska prestolnica kulture.
