EPK: brez Pandurja in s polovičnim centrom

Pandurjev angažma v okviru EPK se končuje, bo pa najverjetneje kot avtor še sodeloval pri kakšnem projektu.

Objavljeno
12. april 2011 22.14
Posodobljeno
12. april 2011 22.36
Peter Rak, kultura
Peter Rak, kultura
Maribor – Namigi o odstopu Tomaža Pandurja, predsednika programskega sveta zavoda Maribor 2012, ki vodi projekt Evropske prestolnice kulture 2012, so že dolgo krožili v javnosti, v ponedeljek pa je Pandur pozno popoldne ministrici za kulturo Majdi Širci, generalni direktorici zavoda dr. Suzani Žilič Fišer in programskemu direktorju Mitju Čandru tudi uradno poslal odstopno izjavo.

Za ta korak se je menda odločil zaradi »negativne interpretacije in kriminaliziranja njegovega delovanja v javnosti«. Suzana Žilič Fišer Pandurjevo potezo razume kot protest proti precej negativnim javnim razpravam o njegovi vlogi v projektu EPK, Mitja Čander pa je dejal, da je prav Pandur dal projektu EPK izjemno pomemben, morda odločilen impulz in je postavil programske kriterije, ki so podlaga celotnega današnjega delovanja. Naloge predsednika programskega sveta po odstopu opravlja namestnik predsednika Ivo Vajgl, sicer poslanec v evropskem parlamentu. Svet naj bi se kmalu sestal in izbral novo vodstvo.

Pandurjev angažma v okviru EPK se tako – vsaj na formalno-organizacijski ravni – torej končuje, bo pa najverjetneje kot avtor še sodeloval pri kakšnem projektu, a se zdaj o tem še ni konkretno opredelil; pač v slogu njegove skrivnostnosti. Zanj značilen je bil tudi sam odstop v ponedeljek pozno popoldne, saj je o tem obvestil le dve medijski hiši – zanj očitno sprejemljivi, glede na njihovo dosedanje uglajeno in neproblematično poročanje o njegovem delovanju –, kar kaže na njegovo povsem nesprejemljivo selektivnost pri komuniciranju z javnostjo, čeprav je zasedal funkcijo v javnem zavodu.

Župan razočaran

Razočaranje nad odstopom
Pandurja je danes izrazil tudi mariborski župan Franc Kangler, ki je režiserja povabil v Maribor, skupaj pa sta tudi poiskala lokacijo za center Maks. Po njegovih besedah je nepojmljivo, da lahko tako renomiran režiser z mednarodnimi referencami pri nas doživi takšne diskvalifikacije. Prihodnje dni se namerava z njim sestati in ga morda še prepričati, da si premisli. Sicer pa sta župan in direktorica Umetnostne galerije Maribor (UGM) Breda Kolar Sluga danes predstavila novi koncept mariborskega kulturnega centra, ki naj bi bil na Studencih. Gre za združitev umetnostne galerije in nekaterih elementov centra Maks, ki pa bo deloval pod drugačnim imenom in predvsem po drugačnih programskih smernicah, kot je bilo zamišljeno doslej. Osrednji namen centra bo predstavitev sodobne likovne oziroma vizualne umetnosti, nova moderna galerija bo imela 3200 kvadratnih metrov razstavnih in depojskih površin ter prostore za arhiv in knjižnico, začasno so iz načrtov izpustili otroški muzej in tako imenovano hišo arhitekture. V centru naj bi bila še večnamenska dvorana, kdo jo bo upravljal in kakšen program bo v njej (glede na to, da se je Pandur umaknil), pa župan ni vedel odgovoriti. Center na Studencih bo del bodoče kulturne četrti, že prihodnje leto naj bi bilo precej projektov v okviru EPK v bližnjih halah nekdanjega podjetja TVT Boris Kidrič.

Franc Kangler je prepričan, da bo center končan v enem letu, postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja potekajo, teze ministrstva za finance, da je bila pogodba med mestom in nosilcem projekta, podjetjem ZIM, nična, saj ni bil izveden javni razpis, pa je označil za neutemeljene, s konkretnimi odgovori o finančni konstrukciji pa ni znal postreči. Pogovori z ministrstvom za kulturo še potekajo, deset milijonov evrov naj bi pridobili iz evropskih sredstev, precejšen del bo moralo primakniti mesto samo, ta vprašanja pa bi rešili do konca prihodnjega meseca.