EPK: zdaj prošnja vladi za vsaj poldrugi milijon

Na mariborski občini so na vlado naslovili obupan javni poziv za finančno pomoč.

Objavljeno
10. november 2011 12.45
Posodobljeno
10. november 2011 14.00
Peter Rak, kultura
Peter Rak, kultura

Projekt Evropske prestolnice kulture 2012 je očitno v hudih finančnih težavah, mariborski podžupan Janez Ujčič je včeraj na vlado naslovil javni poziv, naj vendarle izpolnijo sklep 
z začetka leta in iz medresorskega financiranja zagotovijo dodatna sredstva. Prvotno vsoto sedem milijonov evrov so v Mariboru znižali na 1.390.000 evrov. Upajo, da bo vlada poziv obravnavala že na današnji seji in sprejela ugodno odločitev.

Gre za neformalni dogovor, da bodo projekt EPK oziroma njegove posamezne programe ob ministrstvu za kulturo podprla še druga ministrstva, od vsakega so se nadejali po nekaj sto tisoč evrov. Do zdaj nobeno ministrstvo ni zagotovilo niti centa, zato so se predstavniki mariborske občine v preteklih tednih sestali z v. d. ministra za kulturo dr. Boštjanom Žekšem, državnim sekretarjem Jožefom Školčem in generalno sekretarko vlade Heleno Kamnar. Do konkretnega dogovora ni prišlo, zato so se na mariborski občini odločili za javni poziv predsedniku vlade Borutu Pahorju.

Ujčič je dejal, da bi ta denar potrebovali predvsem za realizacijo programov v sklopu projekta Terminal 12, ki je med najpomembnejšimi, najprestižnejšimi in najbolj obsežnimi, slab poldrugi milijon bi omogočil programsko in infrastrukturno pokritje projekta.

Po zamislih programskega direktorja zavoda Maribor 2012 naj bi Terminal 12 potekal v nekdanji hali podjetja TVT na Studencih, vendar bi po Ujčičevih besedah lahko organizatorji poiskali tudi cenejšo alternativno lokacijo, toda brez dodatnih sredstev zagotovo ne bo šlo oziroma bi se morali odpovedati številnim drugim programom, kjer so pogodbe že podpisane. Za adaptacijo hale in namestitev opreme bi namreč potrebovali vsaj nekaj mesecev, kar pomeni, da verjetno ne bi bila operativna pred marcem prihodnje leto, glede na dejstvo, da naj bi septembra v kompleksu MAKS odprli večnamensko dvorano, bi bila to nesmiselna podvojitev kapacitet.

Plinovodna 
in druga »omrežja«

Tudi vprašanje finančne konstrukcije projekta MAKS je vse prej kot rešeno. Na mariborski občini so se vseskozi zanašali na prodajo svojega premoženja oziroma plinovodnega omrežja, vendar tudi drugi razpis ni prinesel rešitve. Prejeli so namreč le eno ponudbo, pa še ta je bila nepopolna, saj ni bil naveden znesek, poleg tega je ponudnik podjetje Energetika, ki je v stoodstotni lasti mesta, torej bi to bil le prenos premoženja občine. Kakor koli že, prav iz te kupnine – na županstvu so se nadejali okoli 36 milijonov evrov izkupička – so nameravali pokriti lastne deleže pri kompleksu MAKS in drugih naložbah EPK, vendar so zdaj ostali brez primarnega finančnega vira. Ujčič meni, da se bodo kljub zapletom dela na centru MAKS v prihodnjem tednu začela, ob tem je kot krivca za finančne zadrege navedel tudi ministrstvo za kulturo, ki ni izvedlo evropskega razpisa – ta je bil napovedan v maju, zdaj naj bi bil šele decembra.

Podobno so nasedle še druge mariborske investicije v kulturno infrastrukturo. Povsem jasno je, da projekt revitalizacije nabrežja Drave in novi most čez reko, kjer so zmagoviti načrt na mednarodnem natečaju izrisali italijanski arhitekti, ne bo realiziran, prav tako prihodnje leto celovite obnove ne bo doživel center Pekarna.

Očitno je bila naložba v nov upravni del ter hostel največ, kar je mariborska občina finančno zmogla, v najboljšem primeru oziroma če bi kje postrgala denar, pa bosta objekta Lubadar in Hladilnica prenovljena do konca leta 2012. Sicer pa mesto nima denarja niti za redno financiranje letošnjih programov 
v Pekarni, zato so v vodstvu centra s sloganom Dovolj nam je nakladanja in ponošenih smehljajev! pripravili protestni shod, saj so morali letošnje programe izpeljati tudi 
s pomočjo kreditov, zdaj pa zaman čakajo na obljubljen občinski ­denar.

V ospredju vsekakor ostaja reševanje programskega sklopa Terminal 12, ki ga brez takojšnje vladne intervencije očitno ne bo mogoče izpeljati. Sklop zajema tako film in gledališče kot vizualno umetnost in literaturo, v njegovem okviru je napovedanih nekaj velikih gostovanj, denimo Les Ballets C de la B Alaina Platela, ameriški Cabaret New Burlesque, gledališče bratov Forman, obisk dvanajstih velikih imen s področja kulture (med njimi bodo v Mariboru Alain Badiou, Marina Abramović, Rebecca Horn, Zaha Hadid), med največjimi dogodki prihodnjega leta pa bo nedvomno svetovna premiera gledališkega projekta Jana Fabra, ki bo 
v Mariboru na oder postavil prav za EPK pripravljen projekt, tukaj so še različni arhitekturni programi 
z mednarodno zasedbo arhitektov, urbanistov, oblikovalcev ter kritikov, modni projekt Fashion Week, festival MARS...

Prostovoljci

Če že ni denarja, na zavodu Maribor 2012 poskušajo vsaj animirati prostovoljce, ki bi odigrali vitalno vlogo pri izvedbi več kot štiristo prireditev. Prostovoljke in prostovoljci bodo za namene prepoznavnosti dobili enotna oblačila, izkaznice in abonma za brezplačen ogled nekaterih prireditev 
v okviru EPK, prav tako bodo zagotovili brezplačno malico za tiste, ki bodo organizirano prostovoljsko delo izvajali več kot štiri ure na dan, nezgodno zavarovanje in brezplačen prevoz na delo.

Trenutno so v fazi sklenitve dogovora o sodelovanju s Slovensko filantropijo, združenjem za promocijo prostovoljstva, ki bo prav tako izvedla usposabljanje za prostovoljce in mentorje prostovoljcev. Dober odziv pričakujejo na srednjih šolah in na univerzi, sicer pa je 
v Mariboru že prvi prostovoljec iz tujine, na sedežu zavoda Maribor 2012 se namreč usposablja Alessandro Kostis, ki v okviru programa Leonardo da Vinci prihaja iz Italije.