Tiskane izdaje
Celje - S septembrom sta Hiša kulture Celje (HKC) in ustanovitelj, Društvo ljubiteljev umetnosti Celje, začela svojo četrto kulturno sezono. HKC je kot nevladna ustanova s področja kulture v tem času in glede na razmeroma skromen proračun v koš dala tako rekoč vse javne kulturne ustanove na Celjskem.
Novo sezono so na pot pospremili s sloganom Svetloba zvoka in napovedali vsaj 70 prireditev, projektov in koprodukcij s slovenskimi in tujimi partnerji. Pod okriljem HKC še naprej ostajajo Zbor Antona Schwaba, Orkester HKC, kvintet Gamma in Vokalni kvintet HKC, od letos pa tudi Gledališče HKC.
Programski vodja HKC Gregor Deleja pravi: »Z vsem srcem si prizadevamo v Celju in širši regiji vzpostaviti mrežo kakovostne umetniške produkcije in k delovanju vzpodbuditi številne kulturne silnice in potenciale. Mesto, ki stremi k uspehu in blaginji, mora prebivalcem nuditi več od pogojev za golo preživetje.«
In še: »Umetnost vseh vrst in oblik je za prepoznavno urbano okolje nujna hrana. Šele zelo uspešna uvrstitev kulture v sleherno tkivo mesta lahko zagotavlja dodano vrednost na drugih področjih in omogoči dvig življenjske ravni tako visoko, da postanemo vidni, ne da bi za to potrebovali omejen soj umetnih žarometov.« Zvenelo bi malce narejeno, če številke in kulturni dosežki HKC ne bi dokazovali, da Deleja ne samo govori, temveč tudi deluje iskreno in je pri skupaj s svojimi sodelavci tudi nadvse uspešen.
HKC je v sezoni med lanskim septembrom in letošnjim avgustom izvedla 82 kulturnih dogodkov, večinoma glasbenih. Od tega jih je 12 nastalo v njihovi lastni produkciji, 53 v koprodukciji z 38 partnerji, samo 4 pa kot gostujoči projekti drugih ustanov. Njihove prireditve, pogosto za manjša občinstva, si je ogledalo 12.000 obiskovalcev. Od tega jih je bilo okoli 600 iz tujine, v minuli sezoni pa je bilo med njimi prvič več mladih kakor starejših.
Še bolj je vredno zavidanja, da so za vse to imeli na voljo le 345.000 evrov programskih sredstev, od česar so za lastno delovanje porabili pičlih 16.000 evrov. Programskih sredstev in javnih virov so imeli le 38 odstotkov, od tega 8 odstotkov domačih, 30 odstotkov pa evropskih. Nadaljnjih 25 odstotkov potrebnega denarja so zbrali z vstopninami, kar 46 odstotkov pa do dobili od pokroviteljev.
Ob Deleji velja največ zaslug pripisati umetniškemu direktorju HKC in mlademu dirigentu Simonu Dvoršaku ter še študentu, a po stažu sodelovanja s HKC že uveljavljenemu scenografu in oblikovalcu Matiji Kovaču.
»Zavod HKC se trudi povezovati in mrežiti koprodukcijsko partnerstvo na lokalni, regijski, nacionalni in mednarodni ravni. To se odraža v porastu velikih projektov, ki presegajo lokalni in deloma tudi nacionalni nivo,« pravi Deleja.
V minulem letu dni je HKC, če navedemo nekaj primerov, skupaj z Muzejem novejše zgodovine Celje dokončala za tri leta načrtovan projekt JUMUM, izvajan tudi v Avstriji, Nemčiji in na Poljskem, v Celju in tujini pa se bo projekt, ki si je za izhodišče vzel popularizacijo operete, nadaljeval. HKC kot pobudnik ostaja tudi aktiven član regijske skupne produkcije in promocije kulture Velenja, Žalca in Celja pod imenom Triangel. Vsega, recimo že uveljavljenega jazz festivala v Celju, stalnih koncertnih programov HKC v na več lokacijah Celju in celo na Rogli, turnej njenih zasedb po svetu in drugega ni mogoče naštevati.
Deleja obžaluje, da jim v minuli sezoni ni uspelo producirati tudi izvedbe Nesrečnikov in zlasti, da se je ustavil projekt, po katerem so v Celju hoteli zgraditi tudi novo središče kulture, po zavodu imenovano kar Hiša kulture Celje. »Dialog z Mestno občino Celje je zamrl, zaradi splošne situacije pa so v nezavidljivem položaju tudi partnerji, ki želijo sodelovati v projektu,« pojasnjuje.
V novi sezoni, četrtem letu svojega delovanja, načrtuje HKC 89 projektov, od tega 8 v svoji produkciji pa 48 v koprodukcijah. Zaenkrat računajo, da jim bo zanje uspelo zbrati 220.000 evrov, za lastno delovanje pa bodo porabili samo 12.000 evrov. S porabo javnih sredstev za podobno obsežno kulturno delovanje je to povsem neprimerljivo.
