Tiskane izdaje
In kaj je v njej pravzaprav zapisal? Po besedah filozofinje dr. Alenke Zupančič Žerdin štiri ključne stvari. Prvič, da je kriza priložnost za vzpostavitev druge republike oziroma prehoda v radikalno drugačen gospodarski, politični in kulturni sistem. Drugič, da bo ta radikalno pometel z idejami in materialno infrastrukturo obstoječe republike, zlasti v javnem šolstvu. Tretjič, da bo delo sodišč opravljala država, ki bo prenehala s financiranjem obstoječih infrastruktur in denar preusmerila v izgradnjo novih, ter četrtič, da bo kadrovanje v novih strukturah sistematično in izrazito selektivno, pri čemer bo treba tiste, ki idej in prakse druge republike ne bodo ponotranjili, brez sentimentalnosti odpustiti v dobro vseh nas.
Pravzaprav ne gre več le za idejo, poudari predsednik nacionalnega sveta Miran Zupanič, saj je bilo že lani v luči tega koncepta sprejetih nekaj političnih odločitev, ki so radikalno znižale sredstva za visokošolsko sfero in kulturo ter zaradi katerih so nekatere fakultete v hudih finančnih težavah. Ta koncept je »rušilen in se že udejanja in torej ne gre le za tekst človeka, ki je sicer direktor direktorata, torej ključna oseba kar nekega velikega zatiranja.«
Zato je po mnenju moderatorja okrogle mize dr. Jožeta Vogrinca s filozofske fakultete skrajni čas, da »povemo, da ne potrebujemo nikogar, ki ima v posesti dostop do družbe znanja ter da sami povemo, kaj vemo, kaj zmoremo, kaj hočemo. In to zahtevamo. Ne vidim nobene druge možnosti«.
Univerza si namreč mora po mnenju filozofa dr. Mladena Dolarja v luči Kantove ideje zagotoviti prostor zunaj političnega prostora, saj bo le tako zagotovoljena njena apolitična raba, možnost sledenja zgolj imperativu vrednosti uma. V takšen prostor politika ne bo mogla in to je »tisti minimalni vzgib razsvetljenstva, ki mu je treba ostati zvest«.
