Tiskane izdaje
Letos mineva sto let od sarajevskega atentata (28. junija), avstro-ogrskega ultimata in vojne napovedi Kraljevini Srbiji (28. julija) ter vključitve preostalih velikih evropskih sil v oborožene spopade. Prva svetovna vojna, poimenovana tudi »velika vojna«, ki je trajala od leta 1914 do 1918, je letos v Avstriji pomembna kulturna tema.
»Krogla v Sarajevu je v sekundi – podobno, kot se razpoči prazen glineni vrč – na tisoče delčkov raztreščila svet varnosti in ustvarjalnega razuma, v katerem smo rasli, v katerem so nas vzgajali in v katerem smo se počutili doma,« je o tistih usodnih časih zapisal avstrijski književnik Stefan Zweig v svoji vrhunski avtobiografski knjigi Včerajšnji svet (Die Welt von Gestern).
Zweig je bil na oddihu v zdravilišču Baden pri Dunaju, ko je v Avstrijo prispela novica o sarajevskem atentatu, v katerem je Gavrilo Princip ubil avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Zweig piše, da prestolonaslednik med ljudmi ni bil priljubljen, tako da jih novica o njegovi smrti ni preveč pretresla. Že nekaj ur po njeni objavi so v Badnu orkestri po lokalih znova muzicirali.
Nič ni kazalo na to, da bi dogodek lahko sprožil politično akcijo proti Srbiji, je takoj po dogodku menil Zweig. Kaj kmalu pa so se začeli tudi v časopisih pojavljati sovražni članki, in to skoraj v vseh enaki. Takšna podobnost zagotovo ni bila naključje, je opazil pisatelj. »Avstrijski mediji so bobneli, da je Srbija odgovorna za sarajevski atentat in da to dejanje ne sme ostati nekaznovano.«
Vpliv dogodka
»V nasprotju z drugo svetovno vojno, katere vzrok je bil destruktivni režim, začetek prve svetovne vojne ni bil rezultat premišljenega procesa,« je junija letos na Avstrijski akademiji znanosti in umetnosti na Dunaju pojasnil Christopher Clark, profesor zgodovine na univerzi Cambridge.
Clark je avtor zgodovinskega dela Mesečniki (The Sleepwalkers: How Europe Went to War in 1914, London 2012, Allen Lane), najslavnejše novejše knjige o prvi svetovni vojni na svetu. »Kontekst vojne je bil široko evropski,« meni Clark. So pa še drugi vzroki za to, da še vedno vlada nezmanjšano zanimanje za začetek prve svetovne vojne, dodaja Clark.
Napad samomorilskih atentatorjev septembra 2001 na Svetovni trgovinski center v New Yorku in na Pentagon v Washingtonu je dal tudi današnjim generacijam vedeti, kako lahko posamični dogodki vplivajo na potek zgodovine. Hkrati nam je postalo tudi bolj jasno, kaj za globalno politiko pomeni konec donedavnega bipolarnega sistema hladne vojne. Znova smo se znašli v multipolarnem svetu s številnimi različnimi in pogosto nasprotujočimi si interesi – podobno kot leta 1914.
Vojna napoved vodi v propad
Avstrija je v zadnjem času poskrbela za kreativni prispevek k zaznamovanju 100. obletnice začetka prve svetovne vojne. Zgodovinar dr. Manfried Rauchensteiner, univerzitetni profesor in nekdanji dolgoletni direktor Vojaško-zgodovinskega muzeja na Dunaju, je pred kratkim objavil knjigo Prva svetovna vojna in konec habsburške monarhije (Der Erste Weltkrieg und das Ende der Habsburgermonarchie, Boehlau, Wien, 2013), ki ima polnih 1220 strani.
Tudi ta knjiga, ki se zelo tekoče bere, si – tako kot Clarkovi Mesečniki – zasluži prevod v slovenski jezik. Rauchensteiner je tudi kustos letošnje posebne razstave v Razkošni dvorani Avstrijske državne knjižnice, ki so jo poimenovali Mojim narodom! Prva svetovna vojna 1914–1918 (An meine Voelker! Erste Weltkrieg 1914–1918) in bo na ogled do 2. novembra. Mojim narodom je bil naslov razglasa oziroma letaka, s katerim je cesar Franc Jožef prebivalce Avstro-Ogrske obvestil o vojni napovedi Srbiji.
Avstrijska državna knjižnica ima eno najpomembnejših zbirk fotografij iz prve svetovne vojne. Na razstavi Mojim narodom! niso prikazani zgolj črno-bele fotografije in barvni plakati iz prav tako velike zbirke te knjižnice. Razstava je pripravljena tematsko, tako da prikazuje tudi različne vidike življenja v zaledju, daleč od fronte, in to s številnimi osebnimi dokumenti, v katerih se kaže vpliv vojne na posameznike oziroma navadne ljudi. »Vojno sem prikazal s pomočjo 16 različnih tem, ki so vsaka posebej kronološko predstavljene. Ena od njih je, kako so financirali vojno,« nam je povedal Rauchensteiner.
Vidne sledi Principovih krogel
Vojaško-zgodovinski muzej na Dunaju, ta najstarejša vojaško-muzejsko-zgodovinska zbirka na svetu (ki poleg orožja in druge vojaške opreme prikazuje širšo zgodovino), ima v lasti več simboličnih predmetov, povezanih z začetkom prve svetovne vojne. Med drugim je tukaj avtomobil kabriolet, v katerem se je v Sarajevu peljal Franc Ferdinand. Avtomobil ima v karoseriji luknjo – od krogle, ki je ubila vojvodinjo Sofijo.
V zbirki je tudi krvava uniforma prestolonaslednika, ki ga je Principova krogla zadela v vratno arterijo. V muzeju hranijo tudi kanape, na katerem je izdihnil, in še celo vrsto drugih podobnih predmetov. Muzej ima v lasti tudi zaplenjeno orožje sedmih pripadnikov Mlade Bosne, ki so 28. junija 1914 pripravili atentat.
Po daljših obnovitvenih delih so prav 28. junija 2014, torej prav na obletnico sarajevskega atentata, za javnost znova odprli krilo dunajskega vojaško-zgodovinskega muzeja, ki je posvečeno prvi svetovni vojni. V njem si je mogoče ogledati tudi celo vrsto drugih zanimivih eksponatov, ki so povezani s to vojno.
Sedanji direktor muzeja dr. Christian Ortner nam je povedal: »Smo majhna država, zato smo si prizadevali muzejsko postavitev zasnovati čim bolj trezno in objektivno. Ne želimo si čustvenosti in grozljivih prizorov. Poskušali bomo predstaviti jasno linijo: začetek vojne, mobilizacijo, balkansko bojišče, rusko bojišče …, in to s kronologijo dogajanja. Predstavili bomo enote prostovoljcev, ženske, ki so se bojevale na fronti, vojno industrijo, sodstvo med vojno, urejanje vojnih pokopališč …«
Navdušenje in propad
Tisti, ki jih zanima prva svetovna vojna, pa se letos v Avstriji zagotovo ne bodo ustavili le na Dunaju. Največja posebna razstava, ki so jo kdaj pripravili o tej vojni, je na ogled v dvorcu Schallaburg v Spodnji Avstriji. Dvorec stoji kakšnih sto kilometrov zahodno od Dunaja. Razstavo so poimenovali Navdušenje in propad: življenje z veliko vojno 1914–1918 (Jubel & Elend – Leben mit dem Grossen Krieg 1914–1918). Rdeča nit razstave, na kateri je na ogled več kot 900 eksponatov, so različni sporni vidiki »prakatastrofe 20. stoletja«. Še zlasti zanimivi so eksponati vojne propagande, ki je v prvi svetovni vojni dobila do takrat nepredstavljive razsežnosti.
Nedaleč od Schallaburga – vendar na drugem, torej levem bregu Donave – je Artstetten, nekdanja zasebna rezidenca Franca Ferdinanda. Artstetten je še vedno v družinski lasti. Obiskovalci lahko kneginjo Anito Hohenberg osebno srečajo v dvorcu, katerega del je danes Muzej nadvojvode Franca Ferdinanda (odprt vsako leto do 1. novembra).
Poleg stalne postavitve si lahko letos v Artstettnu ogledate tudi posebno razstavo o Karlu I., ki so jo poimenovali: Vladati in izgubiti: cesar Karl – izziv za mir (Regieren & Verlieren: Kaiser Karl – eine Herausforderung zum Frieden). Zadnji avstro-ogrski monarh Karl I. je postal prestolonaslednik leta 1914, torej po uboju Franca Ferdinanda, novembra 1916 pa je nasledil umrlega očeta cesarja Franca Jožefa.
Med trajne razstavne predmete Artstettna sodijo tudi posmrtni ostanki prestolonaslednika Franca Ferdinanda in Sofije, ki sta po moški liniji praded in prababica sedanje lastnice dvorca Anite Hohenberg. Obiskovalci si lahko ogledajo tudi kripto z njunima sarkofagoma.
Muze med vojno ne molčijo
Tudi umetniki so si za letošnjo temo vzeli prvo svetovno vojno. Letos je bilo o tej vojni več gledaliških predstav in drugih medijskih projektov. Vsekakor je treba tukaj posebej omeniti razstavo Umetnost – kljub vsemu! (Trotzdem Kunst!) v dunajskem Muzeju Leopold. Razstava bo na ogled do 15. septembra. Na ogled je 200 del 40 umetnikov iz Avstrije, Italije, Rusije, Romunije in Srbije, torej iz držav, proti katerim se je v prvi svetovni vojni bojevala Avstro-Ogrska.
Od avstrijskih umetnikov, ki so delovali v času prve svetovne vojne, so najbolj zanimiva dela genialnega Egona Schieleja. Schiele je nekaj časa preživel v uniformi in med drugim ustvarjal portrete ruskih ujetnikov. Februarja 1918 je naslikal Gustava Klimta v postelji, in to tik pred njegovo smrtjo. Istega leta je Schiele naslikal svojo na smrt bolno, nosečo ženo Edith. Nekaj dni pozneje je tik pred koncem vojne umrl tudi Schiele, in to zaradi španske gripe, enega od apokaliptičnih dogajanj, povezanih s prvo svetovno vojno.
V Muzeju Leopold so na ogled tudi izvrstna dela Albina Egger-Lienza, Oskarja Kokoschke in drugih slavnih umetnikov avstrijske secesije in ekspresionizma. Avstrijski umetniki so se v nekaterih gledaliških predstavah in prireditvah letos spomnili tudi Berthe von Suttner, aristokratke, ki je bila dolga leta tajnica Alfreda Nobela, ustanovitelja Nobelove fundacije in Nobelovih nagrad.
Bertha von Suttner je leta 1905 tudi sama dobila Nobelovo nagrado za mir, in to za mirovni aktivizem, predvsem pa za knjigo Dol, orožje! iz leta 1889, ki je bila nato v zelo kratkem času prevedena v 16 jezikov. Kot po nekakšni ironiji usode je umrla natanko teden dni pred sarajevskim atentatom. Reliefni portret Berthe von Suttner imate morda v svoji denarnici – na avstrijskem kovancu za dva evra.
