Poročilo o (so)financiranju kulturnih programov in projektov v letu 2011, ki ga je objavilo ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ), ponuja podatke o uresničenju državnega proračuna v zadnjem letu samostojnega ministrstva za kulturo (MzK).
Podobno kot leta 2010 je bila tudi lani realizacija državnega proračuna z doseženim obsegom 192,9 milijona evrov po rebalansu nižja od prvotno veljavno sprejetega zneska 198,6 milijona evrov. Kljub znanim finančnim omejitvam v javnem sektorju je slovenski kulturi leta 2011 vendarle uspelo zadržati skromnih 0,8 odstotka nominalne rasti javnih sredstev glede na prejšnje leto, ko je bilo iz državnega proračuna za kulturo porabljenih 191,3 milijona evrov. Rekordnega leta 2009, ko je slovenska kultura v javnem interesu razpolagala z 204 milijoni evrov iz državnega proračuna, pa najbrž v okoliščinah gospodarske recesije in vse hujšega varčevalnega pritiska na javni sektor ne bo mogoče kmalu ponoviti.
Več kot dve tretjini denarja za javne ustanove
Kar 71 odstotkov (oziroma skoraj 137 milijonov evrov) od skupnega obsega finančnih sredstev je bilo lani porabljenih za redno delovanje javnih zavodov (120 milijonov) ter javnih agencij in skladov (17 milijonov). Za investicijske odhodke in transferje (ki ne vsebujejo sredstev za investicijsko vzdrževanje in nakup opreme za pravne osebe) je bilo odmerjenih dobrih 11 odstotkov državnega denarja (oziroma dobrih 22 milijonov), skoraj 11 odstotkov je doseglo tudi programsko in projektno financiranje neprofitnih in profitnih organizacij ter fizičnih oseb (skupaj dobrih 21 milijonov evrov). Za delovanje samega ministrstva za kulturo in organov v njegovem sestavu ter ostalo je bilo porabljenih skoraj 13 milijonov evrov ali več kot 6,5 odstotka od celotne proračunske pogače.
Po statističnih regijah je tudi lani daleč največ državnega proračunskega denarja za kulturo ostalo v osrednjeslovenski oziroma ljubljanski regiji (več kot 112 milijonov evrov ali več kot 62 odstotkov), saj je v državnem, političnem, upravnem, gospodarskem in kulturnem središču Slovenije daleč največ javnih zavodov, agencij in skladov. S skoraj 14 odstotki (ali več kot 24 milijoni evrov) je osrednjeslovenski sledila podravska oziroma mariborska regija, medtem ko so vse ostale slovenske regije s finančnimi deleži zaostale pod petimi odstotki (gorenjska 4,5 odstotka, savinjska 4,05 odstotka, obalno-kraška 3,9 odstotka itd.).
Med programskimi sklopi so odločevalci lani največji delež državnega denarja namenili za varstvo premične kulturne dediščine (16,7 odstotka), glasbeno dejavnost (15,6 odstotka), uprizoritvene umetnosti (14,3 odstotka) in varstvo nepremične kulturne dediščine (13,4 odstotka). Od preostalih postavk sta petodstotni delež presegla le še financiranje knjižničarstva ter investicij in vzdrževanja. Za financiranje redne dejavnosti javnih zavodov, skladov in agencij ter upravnih organov (MzK in inšpektorata) je bilo porabljenih skoraj 138 milijonov evrov ter za programsko in projektno financiranje na osnovi javnih razpisov skoraj 55 milijonov, kar pomeni nesorazmerje 72 : 28 odstotka v prid financiranja redne dejavnosti državnih javnih zavodov in njim podobnih ustanov.
Tiskane izdaje
