Milan Mihelič: graditelj sodobnega mesta

Monografija o Milanu Miheliču - avtentična arhitekturna podoba Ljubljane.

Objavljeno
03. november 2011 15.47
Posodobljeno
03. november 2011 17.00
Milan Vogel, kultura
Milan Vogel, kultura

Arhitekt in akademik Milan ­Mihelič (rojen leta 1925) se po Edu Ravnikarju gotovo dviga­ nad povprečje slovenske in dolga leta jugoslovanske povojne arhitekture. Umetnostni zgodovinar Nace Šumi ga je označil za enega »najpomembnejših pesnikov betonske konstrukcije in elegantno preoblečenih teles, z veleblagovnico v Osijeku pa se je proslavil po Jugoslaviji«.

Stane Bernik je zapisal, da »za arhitekta Milana Miheliča velja, da je predvsem graditelj sodobne Ljubljane, njen ideoplastični uresničevalec in vseskozi njen predani in prodorni ustvarjalec« in da je od začetka uveljavljal avtentično­ in avtorsko arhitekturo.

Arhitekturno podobo Ljubljane zaznamujejo njegova uresničena (še bolj bi jo neuresničena) dela: leta 1962 je izdelal idejni načrt za Gospodarsko razstavišče in pred nekaj leti dosegel, da so ob obnovi odstranili posege v njegovo arhitekturo in vzpostavili prvotno stanje; podoba Ljubljane bi bila opazno drugačna, če bi bila po njegovem načrtu dokončana tako imenovana severna mestna vrata na Bavarskem­ dvoru, vendar je ostalo samo pri enem »podboju«, pa še temu so brez arhitektove vednosti dodali »okrasek«; njegovo delo so Savske stolpnice, poslovna hiša Konstrukta, mednarodna avtomatska telefonska centrala (MATC), imenovana Klavir, stanovanjski stolpnici na Kersnikovi,­ inštitutska stavba SAZU, župna cerkev sv. Duha v Stožicah in še bi lahko naštevali.

Vse 
o Miheličevem delu je natančno zapisano in prikazano v obsežni monografiji in hkrati katalogu del Staneta Bernika Milan Mihelič. ­Arhitektura med stvarnostjo in vizijo, ki jo je izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Kako Bernik ceni Miheličevo delo, pove podatek, da je to že njegova druga monografija 
o njem (prva je izšla leta 1980).