Murkovanje 2011: nadaljevalci Murkove strasti

Ob 150-letnici rojstva filologa in etnologa dr. Matije Murka obhajamo tudi 25. podelitev po njem imenovane etnološke stanovske nagrade.

Objavljeno
17. november 2011 18.09
Posodobljeno
18. november 2011 07.00
Milan Vogel, kultura
Milan Vogel, kultura

Letos v Slovenskem etnološkem društvu sovpadata dve okrogli obletnici: 150-letnica rojstva filologa in etnologa dr. Matije Murka in petindvajseta podelitev po njem imenovane etnološke stanovske nagrade, priznanj in listin. To je bil tudi povod, da je bilo letošnje murkovanje v občini Desternik, kjer je Murkova rojstna hiša v Drstelji bogatejša za spominsko ploščo.

Murkov zapis o Narodopisni razstavi češkoslovenski leta 1895, ki je bil objavljen v Letopisu matice slovenske leto dni pozneje, velja za izhodiščno znanstveno razpravo slovenske etnologije. V njej je etnološko raziskovanje razdelil na tri večja področja, ki načeloma veljajo še danes: na materialno, družbeno in duhovno kulturo.

Slovenski etnološki leksikon pravi, da je zagovarjal pozitivistični znanstveni pristop v filološki različici za preučitev kulturnozgodovinskih vprašanj oz. etnoloških, prostorskih in časovnih določil o izviru in razvoju posamičnih kulturnih sestavin, vendar z etnološko metodično zahtevo, tj. terenskim raziskovanjem in izčrpnimi tehnikami dokumentiranja gradiva (pisni viri, opazovanje na terenu, risanje načrtov, fotografiranje). Kot slavist (bil je privatni docent za slovansko filologijo na Dunaju, redni profesor v Gradcu, Leipzigu in Pragi, kjer je postal častni doktor univerze, predsednik tamkajšnjega Slovanskega inštituta, dopisni član Akademije znanosti in umetnosti) se je uveljavil v mednarodnih slavističnih krogih in nekateri ga celo označujejo za enega »poslednjih oznanjevalcev slovanske vzajemnosti«.

Veliko je deloval tudi med južnimi Slovani, kjer je raziskoval tako materialno (stavbarstvo) kot duhovno kulturo (ljudsko pesništvo). Med popotovanji po teh krajih v letih 1930 - 32 in leta 1951 je snemal in fotografiral pripovedovalce in to dokumentiral. Slovensko etnološko društvo je letos eno od dveh Murkovih listin podelilo njegovemu vnuku Matiji Murko, ker je dedovo fotografsko gradivo s snemanj med raziskovanjem srbske in hrvaške ljudske epike podaril Slovenskemu etnografskemu muzeju (drugo listino pa fotografu, novinarju in publicistu Primožu Hiengu za fotografsko in siceršnje dokumentiranje pustnih šeg in navad na Slovenskem). Murko je vodil tudi odbor za nabiranje slovenskih narodnih pesmi za slovenski del zbirke Ljudske pesmi v Avstriji in bil soustnovitelj filološke in kulturnozgodovinske revije Wörter und Sachen.

Letošnji Murkov nagrajenec za življenjsko delo je prof. Janez Dolenc, z več knjigami in okrog tristo dvajsetimi strokovnimi članki eden najbolj zaslužnih za zbiranje in ohranjanje slovenske slovstvene folklore in njeno širjenje med ljudi. Veliko je zapisoval v svoji rojstni Poljanski dolini (rodil se je leta 1926 na Četeni Ravni), veliko pa na Tolminskem, kjer je bil trideset let profesor slovenskega in nekaj časa tudi nemškega jezika ter desetletje višji predavatelj metodike slovenskega jezika in mladinske književnosti v enoti ljubljanske Pedagoške akademije v Novi Gorici.

Za zbiranje je navduševal tudi dijake in v knjižni zbirki Glasovi poleg svojih zapisov poljanskih povedk Kres na Grebljici, ki jih je zapisoval še kot dijak in študent, z njihovo pomočjo v knjigi Zlati Bogatin objavil tolminske povedke. Med drugim je uredil tudi zbirko Tolminske pravljice. Med strokovnimi članki je treba omeniti vsaj tiste o rojaku Gregorju Kreku, prvem profesorju slovanske filologije na Univerzi v Gradcu. Dolenc je za svoje delo prejel že več priznanj, od študentske Prešernove nagrade, Štrekljeve nagrade, častnega članstva Slavističnega društva ter častnega občana Tolmina.

Murkovo priznanje za leto 2011 je prejela mag. Marjetka Balkovec Debevec, muzejska svetovalka Slovenskega šolskega muzeja za odmevno občasno razstavo v tem muzeju Kaj naj oblečem za v šolo?. Podelili pa so tudi posebno svečano listino SED prof. dr. Irene Portis Winner iz Cambridge v ZDA za raziskave vasi Žerovnica ob Cerkniškem jezeru in življenja slovenskih izseljencev v ZDA.