Tiskane izdaje
V Slovenskem etnografskem muzeju so danes zvečer podelili najvišje priznanje – Murkovo nagrado, ki jo od leta 1999 za izjemne etnološke znanstvene in raziskovalne dosežke posameznikov, skupin ali ustanove ali za znanstvene in strokovne dosežke, zaokrožene v življenjskem delu posameznikov, podeljuje Slovensko etnografsko društvo. Tokrat so nagradili dr. Zmaga Šmitka, upokojenega univerzitetnega profesorja.
Komisija za podeljevanje Murkove nagrade, Murkovih priznanj in Murkovih listin v sestavi Janez Bogataj (predsednik), Bojana Rogelj Škafar, Mojca Ravnik in Tanja Hohnec (članice) je podelila tudi Murkova priznanja – etnologinji in kustodinji v Dolenjskem muzeju Novo mesto Ivici Križ za stalno etnološko razstavo Dolenjska in njeni ljudje, Muzeju Ribnica za razstavo in katalog »žem svajt so se podlә pa sujo ruobo ponujalә: Pregled ribniškega krošnjarjenja od patenta leta 1492 do danes« in muzejski svetovalki in kustodinji v Slovenskem etnografskem muzeju dr. Daši Koprivec za znanstveno monografijo Dediščina Aleksandrink in spomini njihovih potomcev.
Murkovo listino pa je prejel Center DUO Veržej za ohranjanje in promocijo rokodelske dediščine v severovzhodni Sloveniji.
Dr. Zmago Šmitek se je rodil leta 1949 v Kropi, diplomiral je leta 1973 na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz etnologije in zgodovine umetnosti. Isto leto je postal stažist na Oddelku za etnologijo Filozofske fakultete in bil leta 1974 izvoljen za asistenta. Leta 1979 je opravil magisterij (»Delitev dela kot sestavina socialne kulture Vitanja«) in nato leta 1983 doktorat ...
V naziv izrednega profesorja za neevropsko etnologijo in etnologijo Evrope je bil imenovan leta 1990, od leta 1995 pa je bil redni profesor za neevropsko etnologijo in antropologijo religije. Leta 1987 je za knjigo Klic daljnih svetov prejel Kajuhovo nagrado, leta 1999 zlato plaketo Univerze za izjemne zasluge in leta 2005 Murkovo priznanje za knjigo Mitološko izročilo Slovencev. Knjigo so leta 2011 dotisnili.
Dr. Zmago Šmitek zbira in sestavlja razdrobljene zgodovinsko-mitološke drobce v zaokroženo celoto, beremo v spremni besedi v omenjeni knjigi, ki odstira čustvovanje in domišljijo, logiko in etiko naših prednikov ter njihovo tesno povezanost s skrivnostmi življenja, narave, boga in onstranstva. Primerjave z drugimi ljudstvi in kulturami kažejo na eni strani sorodnost tovrstnih nazorov, po drugi strani pa osvetljujejo slovenske posebnosti, saj je oblikovanje odnosa do sveta potekalo v dialogih z bolj ali manj oddaljenimi sosedi in staroselci.
