Muzejski status quo verjetno še najmanj leto dni  

Je podaljšanje javnih pooblastil muzejem le kupovanje časa za spremembe, ki bi se že morale zgoditi?

Objavljeno
17. november 2011 11.26
Posodobljeno
17. november 2011 11.38
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica

Ljubljana – Vlada bo predvidoma danes sprejela predlog ministrstva za kulturo, naj se iztekajoče se dveletno obdobje veljavnosti pooblastil muzejem za opravljanje javne državne službe podaljša za še eno leto. Marjeta Mikuž iz službe za premično dediščino in muzeje pri Narodnem muzeju meni, da odlog pomeni le podaljševanje neurejenega financiranja muzejev in kupovanje časa.

Konec decembra se izteka dveletna veljavnost javnega pooblastila za opravljanje državne muzejske službe, ki ga ima 32 občinskih muzejev in ki so lani za ta namen – to je zbiranje, dokumentiranje, preučevanje, razstavljanje in upravljanje gradiva ter izobraževanje obiskovalcev – dobili skoraj 16 milijonov evrov iz državnega proračuna.

Do konca letošnjega leta bi torej ministrstvo za kulturo moralo pripraviti razpis za ponovno pridobitev pooblastil, a tega ni storilo in zdaj vladi predlagajo podaljšanje veljavnosti pooblastil še za leto dni. Izpolnjevanje zahtev za ponovno pridobitev pooblastil muzejev nameravajo preverjati konec leta 2012 in v naslednjem letu pripraviti nov javni razpis za podelitev pooblastil.

Ministrstvu se ta predlog zdi racionalen tudi zato, ker poteka priprava nove zakonodaje s področja javnih zavodov in uresničevanja javnega interesa, želijo pa si tudi, da bi vprašanje financiranja občinskih muzejev trajno uredili.

Marjeta Mikuž iz službe za premično dediščino in muzeje pa meni, da bo vlada, če bo potrdila predlog ministrstva, samo podaljšala obdobje neracionalnega in v nekaterih primerih celo nepravičnega trošenja državnega denarja. Mikuževa je prepričana, da je v razmerah, ko bo Slovenija še nekaj mesecev brez vlade, še veliko dlje pa tudi brez novih zakonov, takšna argumentacija iz trte izvita, razmere v nekaterih muzejih pa so takšne, da odlašanje reševanja težav vodi samo v propad teh muzejev.

»Naša služba je bila po sprejetju ZVKD ustanovljena namenoma zato, da pripravi standarde in normative ter priporočila za izboljšanje položaja v muzejih. Štiričlanska ekipa je leta 2009 natančno pregledala dejavnost vseh 47 muzejev in s pomočjo tujih strokovnjakov nalogo tudi izpolnila. Ministrici, svetovalkam, finančni službi, vsem smo predstavili nov način financiranja, kazalnike uspešnosti, drugačni razrez, elemente za izračunavanje službe, ki jo oni sami financirajo. Nekdanji ministrici sem poslala 218 elektronskih pisem. Opozorili smo, da so razmere v enajstih muzejih takšne, da je treba z njimi delati, na primer v obliki delavnic, zato da bi tudi ti muzeji dosegli raven, ko bi lahko upravičili pooblastilo. Na vse to ni bilo nobenega odziva.«

Pomanjkljivosti v financiranju in delovanju muzejev

Mikuževa opozarja na številne pomanjkljivosti v financiranju in delovanju muzejev. »Nekateri muzeji, ki imajo status državnih muzejev, so v bili v razvid muzejev vpisani brez preverjanja meril, na primer tudi če niso imeli stalne razstave ali pa to na le šestih kvadratnih metrih. Nekatere občinske muzeje država financira celo 96-odstotno, pa ne vemo, zakaj. Nekatere, na primer Gornjesavski muzej Jesenice in Slovenski planinski muzej, pa le 20-odstotno oziroma le malo več kot neko galerijo z eno spominsko sobo. Rokodelski center Ribnica, ki je pri točkovanju prejel zelo dobro oceno, po krivici ni dobil javnega pooblastila, češ da je preveč lokalen. Pa ni, ima zbirko in dejavnost nacionalnega pomena.«

»Pri pregledu muzejev smo ugotovili tudi, da so bile razmere pri dokumentiranosti in prezentiranju gradiva javnosti porazne, prepričana pa sem, da niti danes ni nič drugače. Precej več denarja se porabi za upravljanje in plače kustosov kot pa za programe, izobraževanje obiskovalcev, komuniciranje z javnostjo. Muzealstvo je pri nas resnično zapostavljeno, čeprav je v njem približno 560 zaposlenih delavcev. Ko smo obiskovali te muzeje, so nam povedali, da smo prvi iz 'Ljubljane', ki smo jih prišli v vseh teh letih pogledat. Ministrstva ne zanima, kako muzeji porabijo denar, po drugi strani pa muzeji vedo, da jim je denar zagotovljen, zato jih, če sami ne čutijo te potrebe, nič ne sili v izboljševanje razmer. Skratka, takšnega financiranja muzejev, kjer financerja ne zanima, za kaj je porabljen ta denar, ni več nikjer oziroma dokazano samo v Albaniji.«

Na vprašanje Dela, zakaj ministrstvo ni sprejelo meril in standardov za ureditev financiranja, je generalna direktorica direktorata za kulturno dediščino Damjana Pečnik pojasnila, da predlagano gradivo ni bilo usklajeno z zakonskimi predpisi in da ministrstvo skupaj s službo za premično dediščino in muzeje ter stroko pripravlja popravke standardov, ki bodo usklajeni z veljavno zakonodajo. Mikuževa to zanika.