Tiskane izdaje
Predsednik sveta Miran Zupanič in član Jože Vogrinc sta obravnavo tega vprašanja predlagala iz bojazni, da se obstoječi sistem varovanja kulturne dediščine lahko razgradi. Na to namreč namigujejo nekateri primeri, ki gredo v smeri trženja dediščine. Takšen je, denimo, Plečnikov stadion, zaenkrat še neuresničen poskus javno-zasebnega partnerstva.
Kot je dejala Verena Perko iz Gorenjskega muzeja Kranj, so slovenski muzeji med seboj slabo povezani, zakonodaja na področjih, ki se dotikajo varovanja kulturne dediščine, ni enotna in s tem na široko odpira vrata kapitalu, odnos javnosti do dediščine pa postaja vse bolj brezbrižen. Po njenem mnenju bi nujno potrebovali študij muzeologije, ki bi bil pogoj za zaposlitev v muzejih, potrebovali bi tudi muzejske standarde in normative ter dober muzejski zakon.
Marjeta Mikuž iz službe za premično dediščino in muzeje, ki deluje v okviru Narodnega muzeja Slovenije, pogreša strategijo razvoja slovenskih muzejev. Zakon o varstvu kulturne dediščine iz leta 2008 je uredil financiranje bivših pokrajinskih in občinskih muzejev in jim omogočil pridobitev državnih sredstev, a razpisa za pridobitev pooblastila za izvajanje javne službe za leto 2013 še ni.
Kot ocenjuje Mikuževa, bi bilo potrebno dopolniti obstoječo zakonodajo, namesto da resorno ministrstvo pripravlja nov muzejski zakon, ki nadaljnje financiranje omenjenih muzejev postavlja pod vprašaj. Podobno meni direktorica Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jelka Pirkovič: treba je (nad)graditi tisto, kar imamo.
Standardi in normativi za muzeje so v pripravi, v pripravi je tudi nov nacionalni program za kulturo, ki bo povzel večino usmeritev na tem področju, je odgovorila v. d. generalne direktorice direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Damjana Pečnik. Razpis za financiranje pooblaščenih muzejev je pripravljen, vendar čaka na izhodišča proračuna. Muzejski zakon po njenih zagotovilih ne bo predlagan brez muzealskega društva in skupnosti muzejev, samostojni študij muzeologije pa se ji trenutno ne zdi realen brez povezovanja s tujino.
Tudi članica sveta Barbara Jaki, sicer direktorica Narodne galerije, se strinja, da bi določeni normativi na tem področju morali obstajati. Ker ni kriterijev, so vsi muzeji enako vrednoteni, to pa je tudi sicer rak rana slovenske kulturne politike, je dodal član Miran Mohar. Jakijeva je prepričana tudi, da bi dediščina morala biti klasificirana, saj ni mogoče enakih sredstev uporabiti za spomenike 1. in 5. kategorije, poroča STA.
V časih, ki jih poleg finančne krize določa tudi pomanjkanje zanimanja za kulturo, je pomembno, da se ohrani obstoječa muzejska mreža, je dejala članica sveta Meta Hočevar. Pomembno pa je tudi, da se stroka zedini o težavah in rešitvah, ki naj jim bo politika zgolj podlaga za uresničitev, so se še strinjali člani sveta. Zato bodo v sklepu seje, ki ga bodo oblikovali naknadno, stroko med drugim pozvali k dialogu in k večjemu angažmaju, s katerim bodo spodbudili zanimanje javnosti za lastno dediščino.
