Lani je Muzej novejše zgodovine Celje pripravil 28 svojih in gostujočih razstav, več kot dva tisoč različnih dogodkov, ki si jih je ogledalo več kot sedemdeset tisoč obiskovalcev. Izmed tujcev jih je bilo med njimi desetina iz Rusije in skoraj toliko iz ZDA. Muzej je tudi prvi pri nas, ki je pred leti uredil poseben otroški muzej Hermanov brlog in ta je povod za mnoga sodelovanja s tujino. Muzej nadaljuje pred leti zastavljeno mednarodno izmenjavo in strokovno muzejsko sodelovanje.
Direktorica Tanja Roženbergar Šega na primeru v Celju že gostujoče razstave Hrvaške tradicionalne igrače zagrebškega Etnografskega muzeja pojasnjuje, kako povezujejo in nadgrajujejo tovrstno delovanje: »Pred dvema letoma smo z letošnjo Prešernovo nagrajenko in našo dolgoletno zunanjo sodelavko gostovali na Japonskem, v otroškem muzeju v Hamadi. Kolegi z Japonske so bili lani pri nas, letos pa bomo v Celju postavili skupno razstavo Moj rojstni dan. Mogoče bo spoznati, kako otroci praznujejo rojstni dan v Sloveniji in na Japonskem.« Poleg tega je muzeju letos zaupana organizacija mednarodne konference organizacije Hands On, svetovnega združenja otroških muzejev, ki bo v Ljubljani in Celju.
Ne meč'te piskrov stran
Muzej novejše zgodovine seveda ni predvsem otroški. Večji del njegovega delovanja je namenjen proučevanju, zbiranju, urejanju in predstavljanju zgodovine 20. stoletja ter dokumentiranju sodobnega dogajanja. Lani so pripravili prvo razstavo novih celjskih vedut in portretov z ulic Celja na prostem, ki sta jih posnela Jure Kravanja in Robert Hutinsky. Kustosa Marija Počivavšek in Tone Kregar sta postavila razstavo in izdala knjigo o stavbi celjskega magistrata Besede z balkona.
V muzeju so umetniško akcijo zbiranja in interpretacijo emajlirane posode znane celjske tovarne Westen-Emo z naslovom Ne meč'te piskrov stran pripravili slikarji Manja Vadla, Mark Požlep in Jure Cvitan. V otroškem muzeju so uredili Hermanovo banko, v kateri otroke z igro spodbujajo k varčevanju. Muzej Vojvodine je gostoval z razstavo o vojvodinskem meščanstvu. Prenovili so stalno razstavo Živeti v Celju, ki je nekakšno multimedijsko središče muzeja, ter jo posodobili do leta 2010, tehnično in vsebinsko pa so prenovili tudi zvočno animacijo prikaza druge svetovne vojne.
Ob tem so lani v muzeju pripravili še vrsto prikazov starih mestnih obrti in dopolnili »obrtne« zbirke za krznarstvo, klobučarstvo in mestno trgovino Volna. Z več sto predmeti in steklenimi negativi so razširili tudi svojo Pelikanovo zbirko. Vrste delavnic za odrasle in otroke ter manjših razstav niti ne kaže naštevati.
Tudi papirnate rože dišijo
»Letos,« pravi direktorica, »prihaja še nekaj gostujočih razstav, mi pa s Pelikanom avtorice Andreje Rihter odhajamo v Novi Sad.« Za april pripravlja Sebastjan Weber razstavo Tudi papirnate rože dišijo. Tone Kregar in Darja Jan bosta ob dvajsetletnici maja postavila razstavo Celje v vojni za Slovenijo. Razstavo Delavsko Celje o industrijsko-delavski kulturi mesta bodo junija predstavili Tanja Roženbergar Šega, Tone Kregar, Marija Počivavšek in Sebastjan Weber. Lansko Ne meč'te piskrov stran bodo septembra nadaljevali z zvočno umetniško interpretacijo zbirke. »Weber za letos pripravlja tudi raziskovalno delavnico o urbanih fenomenih Celja, kar je stalnica našega delovanja pri aktivnem komuniciranju z okoljem, v katerem delujemo. S tem smo kljub temu, da smo muzej, povezani z ljudmi in zanimanje za naše delovanje je vse večje,« dodaja direktorica muzeja.