Novi predsednik SAZU je Tadej Bajd

Redni član akademije je postal leta 2009, od leta 2011 je podpredsednik.

Objavljeno
06. maj 2014 14.59
SAZU
Jožica Grgič, kultura
Jožica Grgič, kultura
Člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) so za predsednika izvolili 65-letnega Tadeja Bajda, pred kratkim upokojenega rednega profesorja na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani.

Prvič v 75-letni zgodovini Akademije so se za predsedniški položaj potegovali trije kandidati, poleg Bajda še 67-letni komunikolog Slavko Splichal iz družboslovnega razreda in 73-letni arhitekt Marko Mušič iz razreda za umetnost. Akademije do zdaj še nihče ni vodil iz teh dveh razredov. Za predsednika se je praviloma potegoval le po en kandidat, razen leta 1992, ko sta kandidirala France Bernik in Aleksander Bajt.

Vseh akademikov je 95 in za izvolitev je nujna več kot polovica glasov. Volilo jih je 83 odstotkov, kar je zelo dobra udeležba glede na visoko povprečno starost akademikov in glede na to, da zaradi bolezni in betežnosti nekateri niso mogli priti na volitve in so zato volili po pošti.

Nobeden od kandidatov ni dobil potrebne večine v prvem krogu in tudi ne v drugem. V prvem krogu je izpadel Slavko Splichal in Tadeju Bajdu je za izvolitev tudi v drugem krogu manjkalo nekaj glasov. V tretjem krogu jih je dobil 57 od 79 volivcev.

Akademiki so izvolili tudi podpredsednika, geografa in krasoslovca Andreja Kranjca ter teologa Jožeta Krašovca, za tajnika pa stomatologa Uroša Skaleriča. Novi člani predsedstva, vsi izvoljeni že v prvem krogu, so postali gradbeni konstruktor Peter Fajfar, biolog Matija Gogala in glasbenik dr. Lojze Lebič. Za člane predsedstva, ki niso dobili zadostnega števila glasov, so kandidirali literarni zgodovinar Janko Kos, patolog Janez Sketelj in pravnik Marijan Pavčnik.

Predsednik bo za svoje delo prejemal nagrado v višini dobrih 2000 evrov neto na mesec, tajnik okoli 1800 evrov, podpredsednika pa po 1500 evrov na mesec.

Število mandatov za ljudi na vodstvenih položajih SAZU je omejeno na dva triletna do starosti 75 let, ko jim mandat samodejno preneha. Včasih je bilo število mandatov neomejeno. Najdlje je SAZU vodil Josip Vidmar, kar 23 let, Janez Milčinski pa 16 let. To sta bila v javnosti tudi najbolj prepoznana, ne le zaradi dolgega predsednikovanja, ampak sta bila izstopajoči osebnosti.

Doma na področju robotike in obravnavanja človeškega telesa

Tadej Bajd je bil sicer najmlajši med tremi kandidati. Rodil se je leta 1949 in je edini med njimi, ki v javnosti ne velja za politično profiliranega. Je redni profesor na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Raziskovalno obravnava gibanje pri človeku in stroju.

Med originalne dosežke njegovih raziskav spadajo: sistem za računalniško merjenje biomehanskih parametrov hoje, sistem za ocenjevanje spastičnosti, sinteza minimalnih vzorcev hoje z uporabo funkcionalne električne stimulacije pri osebah s popolno in nepopolno okvaro hrbtenjače, modeliranje stabilnosti štiritočkovne hoje in zavestno upravljanje sistemov funkcionalne električne stimulacije.

Obetavne so njegove raziskave na področju ponovnega učenja hoje paretičnih bolnikov. Sistemi za ponovno učenje hoje so osnovani na multisenzornem sistemu, ki posreduje informacijo električnemu stimulatorju in prek kognitivne povratne zveze v vidni, zvočni ali haptični obliki tudi bolniku. Pomemben del njegovih raziskav je usmerjen v študij trka med človekom in industrijskim robotom.

Tadej Bajd se ukvarja tudi z razvojem robotskih celic v elektromehanski industriji. Pohvali se lahko s tudi v svetu relevantno bibliografijo. Pri mednarodnem združenju IEEE s sedežem v ZDA je leta 2000 kot tretji Slovenec prejel naslov IEEE Fellow za izjemne raziskovalne dosežke.