Tiskane izdaje
Kje raste najstarejša vinska trta na svetu, ki še vedno rodi kaj žlahtnega, vemo vsi.
Najstarejše vino na starem kontinentu pa je še okoli petnajstkrat starejše od več kot štiristoletne mariborske modre kavčine in če drži, da tovrstna kapljica z leti le pridobiva, najbrž ni slabo.
Kot so zapisali v Archaeology, publikaciji institucije Archaeological Institute of America, so analize keramike, odkrite v paleolitski naselbini Dikili Tash na severu Grčije, nedaleč antičnih Filipov, iz obdobja okoli 4500 pr. n. št., pokazale sledi vina, ki je le malo mlajše.
Z radiokarbonsko analizo so ga postavili v čas okoli 4200 pred našim štetjem, kar pomeni, da so Grki vino pridelovali že pred dobrimi šestimi tisočletji.
Na površini keramike so odkrili sledi vinske kisline, ob tem pa tudi karbonizirane peške in lupine grozdja. Pri slednjih so ugotovili, da kažejo sledi stiskanja.
»Odkritje je pomembno za egejsko regijo in prazgodovino Evrope, saj ponuja dokaze o zgodnjem razvoju poljedelstva in načina prehranjevanja, kar je vplivalo tudi na razvoj v družbi,« je za časopis Huffington Post izjavila Dimitra Malamidou, sovoditeljica arheoloških raziskav, v katerih ob domačinih sodelujejo še drugi znani ljubitelji vina, Francozi.
Doslej je za najstarejše okolje pridobivanja vina veljala Armenija, kjer so odkrili sledi pridobivanja vina iz časa pred okoli 6100 leti, na drugem kotičku planeta pa so Kitajci alkohol iz riža, medu in sadja pridobivali že pred 9 tisočletji.
