Plečnikova odličja 2011: poslanstvo arhitekture v času krize

Kar več ponedeljkovih opoldnevov je v veliki dvorani Narodne galerije, pod štukaturami, med portreti, krajinami in kipi slovenskih mojstrov, slavnostno zaznamovanih s podelitvami nagrad in drugih odličij ali priznanj. Ob takih priložnostih se vanjo pride skozi stara vhodna vrata in po glavnem, širokem stopnišču in ne po nekakšnih stranskih požarnih stopnicah. Tudi danes je bilo tako, ko so bila podeljena odličja za najboljša arhitekturna dela, poimenovana po mojstru Plečniku. Nagrade Sklada arhitekta Jožeta Plečnika so osrednje javno priznanje slovenskemu avtorju za vrhunsko stvaritev na področju arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture ali notranje opreme, nastalo v zadnjih petih koledarskih letih v Sloveniji ali v tujini. Sklad podeljuje tudi medaljo za aktualno realizacijo ali delo na navedenih področjih, za pomembno delo s področja arhitekturne teorije in kritike, strokovne publicistike oziroma za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture ter priznanje za izvajalski dosežek in študentsko priznanje. Nagrada je bila prvič podeljena leta 1973 arhitektu Tonetu Bitencu za ureditev Blejskega otoka.

Okolje mora pridobiti, ne izgubiti

Predsednik Društva arhitektov Ljubljana Andrej Hrausky je pred letom dni ob enaki priložnosti zapisal, da pri dobri arhitekturi uspe arhitektu narediti tak kompromis, da projekt čim več pridobi in čim manj izgubi in da so se v društvu odločili posebej nagrajevati dobro arhitekturo, ker so jo državne Prešernove nagrade zapostavljale, s Plečnikovo nagrado nagrajena dela pa so zgled in primeri dobre arhitekture v sicer slabem povprečju.

Te ugotovitve so tudi letošnjo komisijo vodile pri odločitvah, ko se je med skoraj tridesetimi predlogi po ogledu kraja samega odločila za eno Plečnikovo nagrado, tri Plečnikove medalje za uspešno arhitekturno realizacijo in dve študentski Plečnikovi priznanji.

Morda so upanje komisije, ki si »ni mogla zatiskati oči pred stopnjujočo se prostorsko degradacijo slovenskega prostora, saj je stanje dejansko skrb vzbujajoče, ker se kljub kontinuiranim, čeprav morda ne dovolj artikuliranim in organiziranim, opozorilom stroke slovenski javnosti, politiki in investitorjem kaos v našem okolju ne le nadaljuje, temveč vse bolj gosti,« mladi arhitekti, katerih nagrajena dela »sicer so svetla izjema in pozitivna spodbuda tako javnosti kot stroki, vendar sama težko premaknejo trdovratne vzorce pomanjkanja splošne bivalne in politične kulture, ki zajemajo več kot petindevetdeset odstotkov slovenskega realnega in mentalnega teritorija«.

Ita Rina na obnovljeni domačiji

Za Plečnikovo nagrado je komisijo prepričala prenova Škrateljnove domačije v Divači v Muzej slovenskih filmskih igralcev, ki so jo Matjaž Bolčina, Ernest Milčinovič in Teja Savelli izpeljali tako, da je v skladu z novo programsko nalogo in s ciljem ohranitve, oživitve in nove predstavitve njenih značilnosti ter identitete izpeljana izjemno kakovostno – umirjeno, zrelo in spoštljivo do starega ter ustvarjalno in sveže pri snovanju novega. Plečnikove medalje so si prislužili projekt prenove Vetrinjskega dvora v Mariboru avtorjev Maruše Zorec in Matjaža Bolčine, stanovanjska soseska Sotočje v Kranju Matije Bevka in Vase J. Perovića in Miha Kajzel za svoje arhitekturne posege v našem visokogorju. Nagrajena sta tudi dva študenta za svoji diplomski deli, in sicer Tomaž Budkovič za Vodnik po arhitekturi Eda Mihevca in Ajdin Bajrović za delo Idejna zasnova večgeneracijske stanovanjske soseske v Ljubljani in idejni načrt za stanovanjski blok.

Dela nagrajencev so na ogled v galeriji Dessa.