Po sledeh Martinovih stopinj

Sv. Martin in martinovanje. Za spreminjanjem mošta v vino in pečeno gosko se skriva še marsikaj.

Objavljeno
11. november 2011 08.47
Posodobljeno
11. november 2011 09.13
Milan Vogel, kultura
Milan Vogel, kultura

Slovenci radi praznujemo, saj je praznovanje vedno povezano z dobro hrano in pijačo, ki sta odločilni za razpoloženje, tudi kadar ni razloga za praznovanje. Spomnimo se, v kaj vse se znajo v literaturi, filmu in predvsem v vsakdanu spremeniti sedmine ali pogrebščine, birme, krsti in še kaj podobnega.

Pesem od rojstva koroškega ljudskega pevca in citrarja Franca Ledra Lesičjaka jasno pove, da skoraj nihče ni izjema: »Naj bo pob'č al deklina, / botri grejo na'n polč' vina, / oznanjajo vesel' ta dan, / ko je nastopil nov kristjan. / Mežnar pride tud' na en gvaž / in fajmošter za njim počas«. Tako tudi ni izjema martinovo, še več, priložnost je enkratna, saj še vedno nekoliko »neumen« in nedolžen mošt postaja »pametnejše« vino, ki »utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi«, kot pojemo celo 
v nacionalni himni. In »potrtih in žalostnih prs« smo kar naprej, čeprav nam nič ni, le »srce me boli«.

V praznovanju martinovega se zelo dolga in vsebinsko raznolika nit, od domnevnih poganskih obredij, prek krščanskih zahvalnih daritev in praznovanja godu sv. Martina, do izrazito vaškega ljudskega praznovanja, vleče do sedemdesetih let 20. stoletja in današnjih množičnih praznovanj tudi v mestih. V Szombathelyju rojeni Martin, po legendi zaradi izdajalskih gosi poznejši tourski škof, se je zaradi skromnosti in darežljivosti tako priljubil ljudem, da so ga skupaj z vinom in gosko po­vsem sprejeli. Vendar že velikokrat premletih zgod tokrat ne bomo pogrevali, marveč bomo skušali opozoriti na manj znana dejstva.

Čeprav se je o sv. Martinu že veliko pisalo, je še danes lahko izziv več strokam. Etnologom zaradi koledarske umestitve v čas, ko je bila letina pod streho in se je bilo treba zanjo obilno zahvaliti; in seveda tudi, kako se je in se še po Sloveniji dogaja oziroma kaj se spreminja in kako to vpliva na družbeno življenje. Poleg tega je bil to pastirski praznik s številnimi pastirskimi šegami, v Slovenskih goricah so gospodarji poravnavali račune za zakup srenjske posesti za pašo, v Bohinju pa fante sprejemali 
v fantovske skupnosti. Arheologom je lahko izziv pot med Szombathelyjem in Toursom, ki jo je Martin verjetno večkrat prehodil, saj je njen velik del potekal po nekdanji jantarni in rimski poti, bogata arheološka najdišča so tudi v okolici njegovih svetišč. Za filologe so lahko zanimive legende o njem, za etike njegova darežljivost in skromnost …

Slovensko ozemlje je s sv. Martinom povezala tudi Evropska kulturna pot Sv. Martina Tourskega, ki jo je Svet Evrope razglasil leta 2005 kot simbol medsebojne delitve. 
Če si izposodimo besede dr. Edvarda Kovača, izrečene na simpoziju o 
sv. Martinu leta 2007 v Slovenski Bistrici, je etični lik sv. Martina 
z legendarno gesto delitve plašča 
z revežem zasenčil podobo cerkvenega dostojanstvenika in postal podoba novih časov, simbol novega veselja, podoba srečevanja različnih kultur, njihovega vzajemnega bogatenja, pa tudi velikodušnosti.

Pot sv. Martina

Začenja se v Martinovem rojstnem Szombathelyju in se po 1800 kilometrih konča pri njegovem grobu v Toursu. Velik del je teče po slovenskih krajih, ki so po imenu ali drugače povezani s sv. Martinom (posvečenih mu je več kot osemdeset cerkva in kapelic in po njem poimenovanih veliko krajev). Informativno središče je v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer ima sedež društvo Poslanstvo 
sv. Martina in je na stavbo pritrjena­ ena od treh Martinovih stopinj kot oznak poti (drugi dve sta na cerkvah sv. Martina v Šmartnem na Pohorju in v Domanjševcih), na križiščih so postavljeni kamni 
z oznakami D ST M (Direction Saint Martin ali smer svetega Martina).­

In za konec še – komu je sv. Martin zavetnik? Po knjigi Svetniki in godovni zavetniki za vsak dan 
v letu je bil sv. Martin zavetnik vojakov, konjenikov in jezdecev, konj in podkovnih kovačev, orožarjev, tkalcev, strojarjev, krojačev, pasarjev, rokavičarjev, klobučarjev, klicarjev, hotelirjev, mlinarjev, izdelovalcev krtač, sodarjev, vinogradnikov, pastirjev, gostilničarjev, popotnikov, revežev in beračev, ujetnikov, abstinentov, domačih živali in gosi, proti izpuščajem, kačjemu piku in rdečici ter za dobro rast na polju.

___________

Danes je martinovo,

nekdaj so peli:

»Naj bo pob'č al deklina,

botri grejo na'n polč' vina,

oznanjajo vesel' ta dan,

ko je nastopil nov kristjan.

Mežnar pride tud' na en gvaž

in fajmošter za njim počas.«

___________

Poimenovanja ob martinovem

• martínje (Bela krajina)

• šmárčica (Koroška)

• zahvalni praznik

• jesenski pust (ker mu kmalu sledi adventni post)

• domlátki (Haloze)

• Martinov násad 
(okolica Ptuja)

• Mártin nasonjak 
(Lancova vas)

• Mártin nasajak (Haloze)

• Martinova gos in vino