Tiskane izdaje
Nagrajencem različnih stanovskih društev so se včeraj pridružili še konservatorji, saj je Društvo restavratorjev Slovenije v Mestnem muzeju podelilo nagrade in priznanja, poimenovana po restavratorju Mirku Šubicu (1900–1976), zaslužnem za razvoj restavratorstva na Slovenskem. Nagrado za življenjsko delo in priznanja podeljujejo že peto leto.
Konservatorska stroka se zadnja desetletja tako hitro razvija, da je težko slediti njenim inovacijam in tehnikam. Prav razvijanje stroke je bil eden od glavnih argumentov v utemeljitvi letošnje nagrade za življenjsko delo in Šubičevih priznanj.
Šubičevo nagrado za življenjsko delo na področju konservatorstva je dobil Radoslav Zoubek, komisija za podelitev pa je utemeljitev strnila takole:
»Konservatorsko-restavratorski projekti, izvedeni pod vodstvom Rada Zoubka, predstavljajo proces prepletanja treh temeljitih sklopov: raziskovalnega dela, restavratorskih posegov in dokumentiranja. Kompleksna organiziranost dela, ki se kaže v dialogu in sodelovanju različnih strok ter v praktičnem restavratorskem delu, temeljite strokovne raziskave in analize, pretehtana uporaba materialov in novih metod dela, odprtost za znanje in restavratorske izkušnje iz tujine, mednarodno povezovanje, natančno in sodobno dokumentiranje vseh faz restavratorskega dela, popularizacija in visoka strokovna etičnost so pokazatelji in izraz njegovega pristopa h konservatorsko-restavratorskim posegom na stenskih poslikavah.«
Nagrajenec, ki se z restavratorstvom ukvarja od študentskih let, danes pa je zaposlen v Restavratorskem centru ZVKDS, se vsa leta posveča restavriranju stenskih poslikav in je v to uvedel veliko tehniških in metodoloških izboljšav. Med največjimi projekti sta vodenje mednarodno odmevnega spomeniškovarstvenega restavriranja Quagliovih poslikav na ladijskem oboku in zahodni steni stolne cerkve sv. Nikolaja v Ljubljani v letih 2002–2006 in stropnih poslikav v viteški dvorani brežiškega gradu. Pri obeh je uvajal nove metode dela, poskrbel za temeljite strokovne raziskave in analize ter pretehtano uporabo materialov in novih metod. Novost pri njegovem delu je tudi natančno dokumentiranje vseh faz restavratorskega dela.
Tri priznanja petim restavratorjem
S priznanjem Mirka Šubica je bilo letos nagrajenih pet konservatorjev, ki so delovali pri treh projektih. Za izboljšavo konservatorsko-restavratorske metode dolivanja celulozne pulpe in izvedbo posegov s to metodo na pisni in grafični dediščini sta bili nagrajeni Stanka Grkman in Marjana Cjuha iz Arhiva Republike Slovenije, za vodenje raziskav in konservatorsko-restavratorskih posegov na stenskih poslikavah v kapelah cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani Martina Lesar Kikelj iz Restavratorskega centra ZVKD, za vodenje in izvedbo konservatorsko-restavratorskih posegov na stranskih oltarjih sv. Bernarda in sv. Antona v župnijski cerkvi sv. Jerneja v Šentjerneju pa Aleš Vene in Marinka Dražumerič z novomeškega ZVKDS.
Za prvi dve komisija ugotavlja, da je njun postopek hitrejši od ročnega restavriranja, omogoča natančnejše določanje sestavine papirne mase, kar je izrazito izboljšalo obstojnost in vizualno karakteristiko konserviranega in restavriranega gradiva.
Martino Lesar Kikelj poleg visokega strokovnega dela nagrajuje tudi posredovanje svojega znanja kolegom in študentom ALUO, Aleša Veneta natančno preiskovalno delo pred posegi in osvetlitev redko uporabljane in še ne dovolj raziskane tehnike štukaturnega marmorja, Marinko Dražumerič pa odgovoren konservatorski nadzor nad posegi v šentjernejski cerkvi.
DKS je za častno članico razglasilo Nado Čučnik Majcen med drugim tudi za povezovanje konservatorsko-restavratorske stroke z drugimi strokami.
