Tiskane izdaje
Že skoraj tri leta zbirate gradivo za postavitev razstave Vrata: prostorski in simbolni prehodi življenja. Téma je zaradi mnogoplastnosti izredno zahtevna. Kje oziroma s čim ste začeli?
Podobno kot pri pripravi vsake razstave sem začela brati ustrezno strokovno literaturo, pregledala in preštudirala sem muzejsko zbirko SEM, povezala sem se z drugimi slovenskimi in nekaterimi tujimi muzeji, pregledala njihove zbirke vrat, ključev in ključavnic ter zasebne zbirke. Hkrati sem začela terensko delo – načrtno sem fotografirala in raziskovala vrata v različnih predelih Slovenije. Zapisala sem veliko zgodb o ljudeh, ki so izdelali vrata in vratno okovje, o tistih, ki so živeli z vrati, o vzponih in padcih družin, o razvoju domov, o poimenovanju zasebnosti, o odprtosti in zaprtosti … Zgodb o vratih kot praznikih in vsakdanjikih.
Kdaj in kje se 'začenjajo' vrata?
Vrata so del življenja! Dobimo jih z rojstvom in skoznja simbolno odidemo, prestopimo onkraj. Kot prostorske mejnike jih dnevno srečujemo, jim pripadamo, jih opazujemo, se jih neštetokrat dotaknemo, jih s spoštovanjem, pričakovanjem, z zadržanostjo, radovednostjo odpiramo, se za njimi skrivamo ali z njimi razkrivamo … Imeti vrata pomeni imeti dom, varnost, prostor pripadanja. Vrata vabijo, da jih prestopimo, so pot, prehodi od rojstva do smrti. Odprta so priložnost, upanje, zaprta zasebnost, občutek miru ali razočaranje in utesnjenost. Dom se začne z vrati, pred njimi, na pragu ali za njimi.
V spremnem besedilu k razstavi pravite, da imajo vrata varovalno, komunikacijsko in simbolno vlogo. Lahko te vloge na kratko pojasnite?
Vrata so simbolni prehod med prostoroma, svetovoma, stanjema, med življenjem in smrtjo, med znanim in neznanim, svetlobo in temo, bogastvom in revščino, med vsakdanjim in skrivnostnim in (ali) svetim. So mejnik med nami in drugimi, med našim in tujim.
V razmerju do celotnega doma so vrata majhen arhitekturni element, a njihova pričevalnost je izjemna. Namenjena so sporočanju in izkazovanju družinske pripadnosti in ugleda, imajo reprezentančni, simbolični in sporočilni pomen. Na vratih in ob njih so navedeni priimki, hišna imena in drugi znaki, ki govorijo o tem, kdo živi za njimi. Ker so na meji med zunanjim in notranjim svetom, med varnim in nevarnim, imajo varovalno vlogo, tako na fizičnem nivoju s ključi in ključavnicami kot simbolno. Na vrata ali ob njih so pritrjevali različne čarne obrambne oziroma varovalne predmete, upodabljali apotropejske znake, zavetnike in svetnike.
Večplastnost pomena vrat odražajo tudi številni slovenski reki, recimo Na stežaj so se mu odprla vrata v svet, Zaprl si je vsa vrata za seboj ... Zakaj so prav vrata (predvsem hišna) tako polna simbolike?
Na razstavi bodo predstavljeni številni reki, odlomki proznih besedil, ki govorijo o vratih kot simbolnih prehodih. Vrata so ozek prostor prehajanja med prostori (notranjim-zunanjim, varnim-nevarnim, vsakdanjim-svetim), svetovi, družbenimi skupinami (nami-drugimi). Z vrati se človek obrača navzven, za njimi iščemo varnost pred zunanjim nevarnim svetom, odprta vrata vabijo k prestopu, so priložnost, zaprta so lahko nesvoboda in utesnjenost.
Simbolika vrat izhaja iz njihove mejnosti. V vseh kulturah pripisujejo mejnim prostorom poseben pomen, kar se kaže tudi v šegah in navadah. Vrata so se razvila od odprtine za prehajanje ob pojavu vratnih kril v odprto-zaprti prehod tisočerih pomenov z vratnim krilom, okvirjem, pragom in okovjem. Vsak od teh ima poleg uporabnega tudi simbolni pomen, ki izhaja iz vrat kot mejnega arhitekturnega člena.
Vrata so simbolno tudi mejniki v času, v življenjskem ciklu, ciklu letnih časov. Tudi te prehode spremljajo številna obredja. In prav ob življenjskih mejnikih se mnoga, povezana s slovesom in sprejemom od doma, dogajajo prav na vratih. Obiskovalci se bodo sprehodili skozi labirint vrat življenja. To bo priložnost za razmislek o vratih njihovega življenja, o tistih, ki so jim odprla, o tistih, ki so priprta ali zaprta, o željah, upanju in o tem, katera so zadnja vrata in kje se sploh končajo vrata človeštva. Prostor bodo zapustili skozi vrata v prihodnost.
Nujen sestavni del vrat je hišni prag. Njegov simbolni pomen se pokaže zlasti ob smrtnih ali ženitovanjskih šegah, pa tudi pri gradnji hiše. Ko nese ženin nevesto čez prag ali ko ob novogradnji na njem zakoljejo žival, je to gotovo poseg v poganske čase.
Prag je sveti kraj, pomembna, poudarjena meja doma, črta prehoda med zunanjim in notranjim, med varnim in nevarnim, med spodnjim in zgornjim svetom. Povezujemo ga s sprejetjem in zavrnitvijo. Ob ognjišču je postal simbol doma. Na pragu so se dogajala in se še dogajajo številna obredja slovesa in sprejema ob osrednjih življenjskih mejnikih. Zaradi simbolnega pomena praga in vrat kot prehoda bodo na razstavi vsi pomembni prehodi obarvani rdeče, v tleh kot pragu bodo na ogled simbolni predmeti, povezani z njimi.
Podobno je s simboliko ključa. Vsi poznamo besede gospodarja Meni luč, tebi ključ.
Ključ je simbol doma. Nosilci ali nosilke ključev so bile že v prazgodovini osebe, ki so imele posebno vlogo v skupnosti. Simbolika ključa izhaja iz dvojne vloge odpiranja in zapiranja. Ključ ima iniciacijski in diskriminacijski pomen, lahko razveže ali poveže, odpre ali zapre nebo, povezan je s prehodi letnih časov, z dostopom do srca. Ključ povezujemo s svobodo, znanjem in skrivnostjo, ker omogoča dostop do skrivnosti, odkritja, razsvetlitve. Ponavadi so v pravljicah omenjeni trije ključi do odkritja.
Na razstavi bo na ogled najstarejši ključ, najden na območju Slovenije, obiskovalci pa bodo poskusili tudi sodobno odpiranje vrat s prstnim odtisom. Poleg ključev za odpiranje vrat bodo na ogled simbolni ključi, ki so jih uporabljali kot nakit, ljubezensko darilo ali ob predaji oblasti. Iz svobode bodo obiskovalci stopili v zapor skozi zaveso številnih ključev kot simbola svobode pa tudi zaprtosti. Ključ kot simbol spoznavanja in odkrivanja jih bo kot grafični poudarek vodil skozi razstavo.
Na razstavi bo mogoče videti različna vrata, od starih vrat ljubljanske stolnice, prek vrat kmečkih hiš ali gospodarskih poslopij, do najmodernejših drsnih, požarnih ali dvižnih. Tak izbor je zahteval premišljen koncept. Ga lahko razložite?
Na razstavi si bodo obiskovalci lahko na tisoč kvadratnih metrih ogledali vrata iz različnih muzejskih in zasebnih zbirk iz vse Slovenije. Največ bo vrat dóma. Zasnova razstave izhaja iz želje predstaviti vrata v kar se da širokem kontekstu. Poudarek je sicer na vratih kot slovenski kulturni dediščini, vendar bodo obravnavana v primerjavi z vrati drugih kultur. S tem bi rada opozorila na vrata kot skupno dediščino človeštva. Obiskovalce si želim nagovoriti k zaznavanju pomena vrat v njihovem okolju in življenju, zato bodo obravnavana od preteklosti do sodobnosti.
Ob starih rezljanih vratih bodo stala sodobna avtomatska steklena drsna vrata, ob poudarjenih starih vratih nevidna sodobna vrata, ki se zlijejo z ozadjem, ob starih kovinskih vratih z neštetimi sledmi ključavnic sodobna protivlomna vrata, ob starih rezljanih podobna sodobna rezljana vrata. Tako bodo obiskovalci najlažje zaznali razvoj vrat po obliki in funkciji. Na fotografiji si bodo ogledali najstarejša doslej izkopana vrata v Evropi.
V sklopu izdelovanja vrat, vratnega okovja in portalov bo izpostavljen tudi odnos do vrat kot pomembne kulturne dediščine. Obiskovalci si bodo lahko ogledali postopke obnavljanja in muzejskega restavriranja vrat. Ob lesenih obnovljenih vratih bodo na ogled tudi sodobna kovinska vrata, izdelana po vzoru starih lesenih letvanih vrat. Vsa simbolika vrat bo zaživela s pomočjo umetniških del priznanih slovenskih umetnikov. Na koncu bodo obiskovalci odšli z razstave skozi vsebino o vratih kot trajnem prostorskem in simbolnem prehodu.
