Tiskane izdaje
Ob 40. obletnici Konvencije o svetovni dediščini sta Nacionalna komisija za Unesco in Park Škocjanske jame včeraj pripravila delovni posvet.
Eno od vprašanj je bilo, kako nadoknaditi zamujeno na področju varovanja dediščine. Strokovnjaki in predstavniki državnih ustanov so iskali odgovore na vprašanja o povezovanju naravne in kulturne dediščine v Sloveniji, o tem, kako o svetovni dediščini, njenem pomenu in varovanju izobraževati ter kaj storiti za to, da bi bilo na seznamu svetovne dediščine več slovenskih znamenitosti.
Ker obstajajo meje, do katerih lahko konvencija s svojim seznamom, ki obsega že blizu tisoč znamenitosti, seže, so predstavili tudi druge možnosti, mednarodne konvencije in programe, ki omogočajo varovanje, ohranjanje in ustrezno rabo. To so na primer biosferna območja, parki, mokrišča, nesnovna, dokumentarna in podvodna arheološka dediščina.
Slovenija, ki ima na Unescovem seznamu tri znamenitosti, bo poskušala vsaj deloma nadoknaditi zamujeno prihodnje leto ob 10. obletnici Konvencije o nesnovni dediščini. Slovenija jo je ratificirala šele leta 2007 in šele letos je bil vzpostavljen nacionalni register, Škofjeloški pasjon pa razglašen kot prva živa mojstrovina na nacionalni ravni, kar je pogoj za uvrstitev na svetovni seznam.
