Pravljice danes: Tekma v Ambrusu, 
grofič Cimerotić in koroški cunami

Vetrovni nedeljski dan se je že nagibal v noč, na nebu je sijala debela luna in dala slutiti pravljičen večer. In kogar je pot zanesla v Cankarjev dom, 
se je znašel za devetimi gorami, med lačnimi medvedi, nadutimi zajci, preprostimi ježi, zvitimi lisicami in najlepšimi kraljičnami v kraljestvu.

V središču Štihovega amfiteatra so stali trije pripovedovalci in občinstvo popeljali v znane in manj znane kotičke slovenskih basni, pripovedk in pravljic, ki jih je Anja Štefan, ena opaznejših slovenskih literarnih ustvarjalk za otroke, zbrala v nedavno izdani knjigi Za devetimi gorami. Nismo imeli priložnosti zgolj uživati ob dolgo neslišanih pravljicah in zgodah ter nezgodah slovenske divjadi in peripetijah davnih siromakov in bogatunov, pač pa je izbrana pripovedovalska trojica tudi nazorno ilustrirala vlogo sodobnega pripovedovalca. Vsak med njimi je priklical v dvorano popolnoma drugačno atmosfero in tradicionalne ljudske pripovedke osvežil z žarom in izvirnim stilom pripovedovanja.

Tako je basen o revnem ježu in nadutem zajcu, ki sta tekmovala v teku, po Boštjanu Napotniku -
Napu dobila povsem sodobno interpretacijo. Jež v podobi Roma 
z Dolenjske je pred neurejeno bajturo ležerno puhal pipo, to nezaslišano pišmevuhovstvo pa je zmotilo evforičnega zajca – bogatega občinskega svetnika iz Ambrusa, ki uživa modernejše droge. Za ponazoritev tekme so Napu priskočili na pomoč mladi pomagači iz občinstva. S popkulturnimi referencami je osvežil tudi pravljico o treh grofičih, dveh lepih in pametnih in tretjem, ki to ni bil – družina Cimerotić, jih je poimenoval Napo –, ki so se udeležili resničnostnega šova v čast prelepi kraljični.

Povsem drugačno pravljično vzdušje je s svojim nežnim, zasanjanim glasom ustvarila Anja Štefan, ki je kot avtorica knjige Za devetimi gorami za ta večer izbrala nekaj pripovedk z močnimi ženskimi liki, ki jih ni uvrstila v knjigo. Med poslušalci je zavladala grobna tišina, ko so prisluhnili rezijanski pripovedki o prelepi divji ženski, ki je postala žena kmetu, ta pa ji je sveto obljubil, da je ne bo nikoli preklel. Ko je kmet obljubo prelomil, je (v ločitvenem postopku) enega od njunih treh sinov že vrgla v zrak, da bi ga pretrgala na pol... a je v zadnjem hipu posredovala pripovedovalka (Anja Štefan) ter zgodbo speljala v bolj ­prijazno smer.

Ciril Horjak, sicer risar stripov, je večino svojih pripovedk postavil v koroški kontekst in jih obogatil 
s svojim pojočim narečjem, v katerem je duhovito odzvenela tudi dolenjska pravljica o Poličarju, ki izpod kamna reši kačo, ona pa ga hoče v zahvalo pičiti. V drugi zgodbi je lonček kuhaj ob malomarni uporabi povzročil pravi kašasti cunami. V čarobnem lončku je Horjak našel analogijo z informacijsko dobo, saj naj bi novodobni internetni platformi facebook in youtube pravzaprav bili ravno tak lonček, ki vre od informacij in se nikoli ne ustavi. Tako je med občinstvom ustvaril virtualno tipkovnico in zgolj stisnil »ctrl-alt-delete«. Za konec večera je 
z recitiranjem v koroščino prevedene tradicionalne japonske pesmi prikazal nenavadno fonetično ­podobnost koroščine in japonščine.