Razpis za kulturno infrastrukturo

Predstavitev novih rezultatov tretjega javnega razpisa za razvojne investicije v javno kulturno infrastrukturo, ki je zaradi razveljavitve prvotnih odločitev strokovne komisije­ dvignil veliko prahu, je potrdila­ sume o spornih postopkih. Novo točkovanje je temeljito­ premešalo vrstni red, med dobitnike sredstev pa se je čez noč uvrstil projekt Ljubljanski­ grad – muzej in prezentacija­ lutk.

Da je šlo za netransparentne postopke, dokazujejo očitne kršitve razpisnih pravil. Sporno je že to, da so za denar, ki prihaja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, kandidirali tudi trije projekti iz prestolnice. Na podlagi prvotne ocene strokovne komisije res nobeden od njih ni dobil potrebnega števila točk, vendar se je to hitro spremenilo; projekt Ljubljanski grad – muzej in prezentacija lutk je po novem točkovanju dobil kar dvajset točk več kot po prvotni odločitvi komisije, s tem pa tudi milijon in osemsto tisoč evrov.

Nenavadni postopki

Navedbe ministrstva za kulturo, da naj bi Lilijana Kodrič, v. d. državne sekretarke na ministrstvu, ugotovila, da je bil »multiplikacijski učinek projekta na razvoj širšega okolja pri segmentu vpliv projekta na razvoj kulture kot razvojnega dejavnika občine/regije uporabljen različno in pomanjkljivo«, se zdijo povsem nesprejemljive. Gre za neoprijemljivo formulacijo, ki jo lahko vsakdo interpretira poljubno, ob tem pa ni jasno, kakšne pristojnosti in strokovne kompetence naj bi imela Kodričeva, da je z intervenco dosegla razveljavitev točkovanja, še zlasti, ker so se pod sklepe že podpisali ne samo člani komisije, temveč tudi minister dr. Uroš Grilc, rezultati pa so že bili objavljeni na spletni strani ministrstva za ­kulturo.

Nadaljnji postopki so še bolj nenavadni. Potem ko je sedemčlanska komisija skoraj dva meseca ocenjevala in točkovala sedeminpetdeset prijavljenih projektov – postopek je natančno opredeljen, vsak projekt sta ocenjevala dva člana komisije, če je bila razlika v njunem točko­vanju večja od desetih točk, je podal svoje mnenje še tretji član –, je po intervenciji Kodričeve opravila ponovno analizo in točkovanje kar v nekaj urah. S seznama so tako po hitrem postopku izpadli Maribor s tretjo fazo obnove Pokrajinskega muzeja, mladinski kulturni center v Rogaški Slatini (ta je najprej dobil celo največ točk) ter Novo mesto s projektom kulturnega turizma in hišo fotografije.

Vsi trije projekti, ki so izpadli, so bili zavrnjeni z obrazložitvijo, da »ne gre za vrhunski projekt, ki bi uvajal nove trende ali spodbujal nove dejavnosti na področju kulture, ki še ne obstajajo ali so slabo razvite«. S takšno pavšalno formulacijo se v Mariboru, Novem mestu in Rogaški Slatini ne strinjajo. Mariborski župan Andrej Fištravec je danes ponovno napovedal, da bo mariborska občina v začetku prihodnjega tedna vložila upravni spor in predlog prepovedi razpolaganja s temi javnimi sredstvi ter pobudo računskemu sodišču, da se zadeva preveri. Župana Novega mesta in Rogaške Slatine bosta verjetno ravnala podobno, vendar mora vsaka občina posebej vložiti upravni spor, zato skupen nastop ni mogoč.

Odziv ministrstva za kulturo

Na ministrstvu očitke zavračajo. Pravijo, da je v pristojnosti Lilijane Kodrič služba za investicije in ravnanje s stvarnim premoženjem, ki je vodila postopek, hkrati pa je v. d. generalne sekretarke zadolžena za pregled dokumentov, ki tam nastanejo, preden jih podpiše minister. Komisija prijav ni ocenila v enem dnevu, temveč naj bi postopek trajal od 20. do 23. decembra preteklega leta, sicer pa je v primerjavi s prvotnim ocenjevanjem, ko je ocenjevala vloge v celoti, komisija ponovno ocenila samo prvo merilo razpisa. Prav tako se jim ne zdi sporno, da je na seznam sofinanciranih projektov uvrščen tudi projekt Ljubljanski grad – muzej in prezentacija lutk, ki ga je leta 2012 pripravljal sedanji minister, tedaj še na funkciji vodje oddelka za kulturo na MOL.

Zapisali so, da se je »minister dosledno držal postopkovnih meril,­ ki jih nalagajo pogoji razpisa«. Zavračajo tudi kakršnekoli povezave ministra za kulturo Uroša Grilca z njegovim delom na MO Ljubljana; zatrjujejo, da minister ni z ničimer vplival na odločitve komisije, ampak je le opozoril na postopkovne napake. Ob tem se sprašujejo, »ali nedavna zaposlitev ministra za kulturo postavlja MO Ljubljana v diskriminatoren položaj in naj torej zgolj zaradi tega dejstva ne bo upoštevana kot enakovreden ­prijavitelj«.