Tiskane izdaje
»Če hočemo razumeti današnji položaj žene, nam je potrebno dvoje. V prvi vrsti moramo poznati in razumeti pojave družbe, v kateri živi in katere produkt je žena, poleg tega moramo poiskati vzroke teh pojavov, katerih zapovrstnost nam kaže zgodovinski razvoj družbe. (…) Vsi vemo, da je potekalo življenje naših mater in babic povsem drugače.«
V uvodu zapisane besede je leta 1934 podpisala Angela Vode in so osrednji citat razstave Ženske
v dobi moderne, ki jo danes odpirajo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Projekt, ki ga je vodila Mateja Tominšek Perovšek, je
v okviru medinstitucionalnega sodelovanja pripravilo več ustanov, namen razstave pa je pokazati, kako so se od revolucionarnega leta 1848 do konca druge svetovne vojne ženske odzivale na družbeno, kulturno, politično in javno življenje. Tako se srečamo z delovanjem in življenjem številnih znanih in manj znanih ali pozabljenih žensk, ki so v svojem času imele pomemben vpliv na dogajanje okrog sebe in v deželi, čeprav se niso smele vključevati v politične stranke in niso imele volilne pravice.
Mož je glava družine
Razstava je razdeljena na štiri časovna obdobja: Avstrijsko cesarstvo/Avstrijsko-ogrska monarhija (1848–1914), prva svetovna vojna (1914–1918), Kraljevina SHS/Jugoslavija (1918–1941) in druga svetovna vojna (1941–1945).
C.-kr. dvorna in državna tiskarna na Dunaju je leta 1811 natisnila Občni deržavljanski zakonik za vse nemške dedne dežele avstrijskega cesarstva, ki je bil dolgo v veljavi in po katerem je bil, če navedemo besedilo z razstave, »mož opredeljen kot glava rodbine, od katerega so bili odvisni žena in drugi člani družine. Žena je dobila moževo ime in pravico do uživanja vseh ugodnosti njegovega stanu. Njena dolžnost je bila, da z možem deli njegovo bivališče, da ga v gospodarstvu in pridobivanju po svojih močeh podpira, da se, kolikor zahteva domači red, drži njegovih zahtev in da poskrbi, da jih upoštevajo tudi drugi. Možu je pomagala nositi stroške skupnega živ-ljenja tako, da je v zakon prinesla doto. Družinsko razmerje je bilo ustanovljeno z ženitno pogodbo, po kateri sta bila zakonca dolžna izpolnjevati zakonske dolžnosti. Oče je bil dolžan vzdrževati otroke, dokler se niso bili sposobni preživljati sami, skrb za njihovo telo in zdravje pa je morala prevzeti predvsem mati.«
Pestra predstavitvena vsebina
Mateja Tominšek Perovšek pravi, da so na razstavi v okviru muzejskih predmetov predstavljene različne vsebine, razmišljanja in delovanje takratnih vidnejših posameznic na Slovenskem, idejne smernice ženskega gibanja, različne družbene in kulturno-umetniške dejavnosti žensk, društva in zveze, ženski časopisi ter posameznice, ki so imele vidnejše mesto
v emancipacijskem zavedanju žensk kot enakopravnih članic družbe pri upravljanju in odločanju na političnem in občečloveškem področju življenja naroda. Vsebinska nit se vleče od prvih poskusov uveljavljanja žensk, prek vse večje dejavnosti in organiziranosti ter vloge žensk med prvo svetovno vojno, ko so morale prevzeti tudi moško delo, novih izzivov med obema vojnama za finančno in poklicno neodvisnost do povsem spremenjene vloge ženske med drugo svetovno vojno.
Nabor imen je seveda zelo širok, zato se je treba omejiti na izbor. Med prvimi posameznicami srečamo domnevno prvo slovensko pisateljico Fanny Hausmann, ki je prav v času revolucije delovala v krogu Celskih slovenskih novin oziroma Slovenskih novin in s svojimi pesmimi navdušila slovenske narodnjake, čeprav je bila po rodu Nemka. Celjani so jo opisovali kot lepo, visokoraslo gospodično, strastno kvartopirko, vneto pripadnico katoliške vere in damo, ki je bila vedno oblečena v črno.
Sledi ji zares prva slovenska pisateljica in skladateljica Josipina Urbančič Turnograjska, ki je začela ustvarjati že pri sedemnajstih in v kratkem življenju napisala
37 povestic, kot jim je rekla, njej pa avtorica libreta za opero Gorenjski slavček Luiza Pesjakova. Na likovnem področju je led prebila Ivana Kobilca, ko je decembra 1889 v prostorih realke odprla prvo samostojno razstavo slik. Prva akademsko izobražena Slovenka, ki je leta 1906 diplomirala na filozofski fakulteti v Gradcu, je bila Marija Wirgler (1879–1974), do ustanovitve ljubljanske univerze leta 1919 pa je fakultetni študij končalo dvanajst Slovenk, med njimi tudi prva slovenska doktorica znanosti Ángela Piskernik.
Na razstavi, ki bo na ogled do konca oktobra prihodnje leto, bodo na ogled še štirje celovečerni dokumentarni filmi o Almi Karlin, Mariji Veri, Ljubi Prenner in Angeli Vode, nekaj filmov z začetka
20. stoletja (Arhiv Republike Slovenije) in virtualna razstava Alma 3D iz Pokrajinskega muzeja Celje.
