Tiskane izdaje
V Galeriji Družina na Krekovem trgu v Ljubljani je bilo danes slovesno kot že dolgo ne. Množica zbranih se je spomnila na velik jubilej prav na današnji dan: 600. obletnico zadnjega ustoličenja v slovenskem jeziku na Koroškem.
Ob tem jubileju so predstavili knjižni album Milana Škrabca Slovenski pozdrav s Koroške; Stare razglednice pripovedujejo s 300 starimi koroškimi razglednicami, vključno z izdanimi ob različnih obletnicah karantansko-koroškega ustoličevanja. Knjigo je izdala Založba Družina, o njej pa so v imenu založnika spregovorili Tone Rode, pisec spremne besede Janez Stergar in avtor, zgodovinar Janez Škrabec.
Škrabec je avtor že več knjig starih razglednic s poudarom na slovenskem etničnem ozemlju in slovenski nacionalni zgodovini. Velik odmev so imele Narod naš dokaze hrani (2005), Boj za meje po prvi svetovni vojni (2007), Slovenstvo na razglednicah (2009) in Pozdrav s Sv. Višarij (2012). Slovenski pozdrav s Koroške; Stare razglednice pripovedujejo je tako njegova že peta knjiga ali publikacija, ki vsebuje predvsem stare razglednice iz njegove zasebne zbirke, nastale v več kot tridesetletnem zbiranju.
Škrabec je med poznavalci in kolegi zbiratelji znan kot zagrizen in vztrajan zbiratelj, ogromnega znanja in razgledanosti, kar je od profesorja zgodovine na srednji šoli tudi pričakovati. Ima ogromno zbirko na tisoče starih in vse redkejših razglednic iz časa od konca 19. stoletja pa tja do let okrog 1920, tu zlasti do koroškega plebiscita, ki je v knjigi z razglednicami predstavljen tako s slovenske kot nemške oz. avstrijske plati ali strani.
Knjiga Slovenski pozdrav s Koroške; Stare razglednice pripovedujejo je zasnovana tako zgodovinsko (poglavja Ob šestoti obletnici zadnjega ustoličenja na Gosposvetskem polju (18. marec 1414 – 18. marec 2014), Boj za mejo na Koroškem), kot lokacijsko (Kanalska dolina, Ziljska dolina, Celovec z Vrbskim jezerom in okolico, Rož, Podjuna, Dravograd, Mežiška dolina in Jezersko).
V uvodnem poglavju pa Škrabec predstavlja še zgodovinski prikaz slovenskih razglednic Koroške; poleg njih v pretežni večini s slovenskimi ali slovensko - nemškimi napisi krajev se je ohranilo kar dvanajst poštnih žigov koroških krajev v slovenščini in nemščini, kar je poslastica za filateliste.
Tristo razglednic je dokaz, da je bila Koroška vedno naša, zavedna, vztrajna, nenehno pod nemškim raznarodovalnim pritiskom, propagando, omejevanjem, nasiljem ... kar je že dolgo znano. Škrabec je v mnoguh razglednicah prepoznal konkretne slovenske zgodbe in usode, identiteto družin in rodbin, krajev, hiš, gostiln, trgovin, železniških postaj ...
Posebno dragocene so Svete Višarje kot najbolj znana božja pot ali romarska pot do uveljavitve Brezij. Višarje so združevale vernike iz germanskega, romanskega in slovanskega sveta in so bile nekakšno središče Evrope ter so priljubljene še danes.
Škrabec je posebno pozornost namenil slovenskim kulturnim društvom, godbam, pevskim zborom, nastopom, koncertom, družabnim srečanjem, skatka vsemu, kar je ohranjalo narodno istovetnost in so marsikateri ljudje, prepoznani na sliki ali razgledici kot zavedni Slovenci, po agresiji nacizma (ki ni bilo samo nemško, ampak morda še bolj nasilno avstrijsko samo), plačali s taborišči in smrtjo.
Veliko je zgodb, ki bodo bralce prav gotovo pritegnile, tako kot naš veliki današnji zgodovinski jubilej!
