Tiskane izdaje
Dediščina projekta Evropske prestolnice kulture v Mariboru dobiva vse temnejšo podobo.
Po polomu z gradnjo kulturne infrastrukture, ugasnitvi večine programov in drastičnem zmanjšanju deleža za kulturo v letošnjem mestnem proračunu je revizija pokazala tudi številne domnevne nepravilnosti pri poslovanju zavoda Maribor 2012.
To je druga revizija, prva je bila izvedena že leta 2011 in jo je naročil tedanji župan Franc Kangler, vendar je zajela le nekatere segmente dela. Zdaj je želel jasno in popolno sliko dobiti še novi župan Andrej Fištravec.
Revizija je obsegala poslovanje zavoda lani in v letošnjih prvih treh mesecih ter izvedbo postopkov prenehanja oziroma likvidacije, pri tem pa je bila ugotovljena vrsta nepravilnosti.
Sem sodijo sklepanje avtorskih pogodb na način, ki ne omogoča ustreznega nadzora izvajanja pogodb z vidika obsega in kakovosti, nezakonito sklepanje podjemnih pogodb, kjer še vedno obstajajo znaki drugega rednega delovnega razmerja, sistem izvajanja koprodukcijskih pogodb pa je bil neustrezen, med drugim so dokazila o nastalih izdatkih pomanjkljiva.
Obračunavanje
Pri nekaterih računih ni priložene pogodbe, vrednost enega od teh pa presega celo štirideset tisoč evrov; za stroške dela producentov zavod ni zahteval dokazila, nepravilno naj bi se izvedla nekatera javna naročila, v enem primeru znesek celo presega sto tisočakov ...
Programski direktor zavoda Maribor 2012 Mitja Čander nepravilnosti zanika. »Zelo sem razočaran, da se zgodba razpleta z medijsko diskreditacijo vseh, ki smo kakorkoli sodelovali pri vodenju EPK. Prepričan sem, da v programskem sektorju, za katerega sem bil neposredno odgovoren, nismo storili nič, kar bi bilo nezakonito, nasprotno, storili smo vse, da bi pripomogli k čim ostrejšemu nadzoru porabe javnih sredstev.
Koproducenti so se nemalokrat pritoževali, češ da preveč kompliciramo, včasih so ob neuslišanih željah poleteli celo stoli po zraku. Menim, da bi morali biti ponosni, da smo v težavnih razmerah izpeljali inovativen program, kar nam priznava tudi evropska komisija.«
Nekdanja generalna direktorica zavoda Maribor 2012 Suzana Žilič Fišer, ki je sicer precej prahu dvignila s priznanjem, da je s podjemno pogodbo poleg plače v okviru zavoda vse leto prejemala še plačo na fakulteti, kjer je sicer zaposlena, je že pred časom zavrnila kakršne koli očitke o nepravilnostih in nezakonitostih. Očitki so po njenem mnenju tudi politično motivirani, sama pa bolj verjame analizi EPK, ki jo je naročila evropska komisija.
Poeta in politik branijo Zavod
V polemiko so se vključili tudi nekdanji predsednik sveta zavoda Rudi Moge ter pesnika Tomaž Šalamun in Andrej Brvar.
V odprtem pismu so opozorili na predlog občini, naj zavod Maribor 2012 deluje še naprej in izvaja razvojne naloge tako imenovane Vzhodne kohezijske regije, saj bi bil projekt s svojo ekipo lahko pomemben dejavnik pri realizaciji evropskega programa Kreativna Evropa, za katerega bo Unija do leta 2020 namenila več kot poldrugo milijardo evropskih sredstev.
Župan se je odločil drugače in zavod poslal v likvidacijo, ne da bi se posvetoval s kulturniki in partnerskimi občinami, ki so sodelovale pri izvedbi EPK.
Neodgovorno se jim zdi, da projekt, ki je stal več deset milijonov, ne bo imel nadaljevanja, namesto tega pa se uprizarja »javno pranje umazanega perila, ki ne vodi v napredek, pač pa v stagnacijo procesa in iskanje iveri in bruna iz pridige bosonogega filozofa iz Nazareta«.
Kakor koli že, postopki se bodo nedvomno nadaljevali. Končno revizijsko poročilo so že pregledali v odvetniški pisarni in ga strokovno dopolnili, na Mestni občini Maribor pa čakajo, da svoje delo konča še proračunski inšpektor. Če likvidacijski upravitelj zavoda ne bo odreagiral na poziv občine in zoper odgovorne sprožil postopkov z naznanitvijo domnevnih kaznivih dejanj, bodo na občini to storili sami kot ustanovitelji zavoda.
