Tisoč dragocenih kosov pohištva

Zgodovina pohištva se zdi ena bolj zanimivih, vendar pri nas žal zelo zapostavljenih, tem umetnosti oziroma umetne obrti. Morda zato, ker v naših zbirkah ni ravno veliko kosov iz obdobja Tudorjev ali kraljice Ane, še redkejši so primerki iz delavnic Chippendala, Hepplewhita ali Sheratona, vendar se v zbirki Pokrajinskega muzeja Maribor najdejo čudoviti kosi.

Nekaj je solidnih kosov iz obdobja renesanse, baroka in empira, predvsem pa iz obdobja bidermajerja. Polega tega so v zbirki tudi še zelo solidni primerki domače obrti. Okoli tisoč kosov je sedaj pod naslovom Od blizu na ogled v nenavadni postavitvi – kot depo v nekdanjem kinu Partizan, s čimer se Pokrajinski muzej seli nazaj na nekdanjo lokacijo. Ob koncu 19. stoletja so namreč ob urejanju Grajske ulice porušili Grajska vrata in s tem grajski kompleks prepolovili, tik pred drugo svetovno vojno pa je zaradi ureditve kino dvorane Esplanade padel še tako imenovani grajski stanovanjski stolp.

Zanimanje za ogled kinematografskih predstav je medtem drastično upadlo, kinodvorana je bila že nekaj let zaprta, ena največjih slovenskih zbirk pohištva pa je sedaj vsaj začasno našla svoj domicil, kjer si jo je mogoče ogledati v celoti. Zaradi pomanjkanja prostora je namreč večina eksponatov obsojena na depo, kar se bo – kot zaenkrat kaže – spremenilo šele z zadnjo fazo obnove muzeja, ki jo načrtujejo za konec letošnjega leta. Kakorkoli že, tudi tovrstna »skladiščna« razstava ima svoj čar, pravzaprav si je mogoče tukaj še najlažje ustvariti podobo zbirke, njeno stilno raznolikost ter vleči vzporednice s posameznimi zgodovinskimi in umetniškimi obdobji.

Večino kosov je muzej pridobil s sistematičnimi odkupi in volili ter darili vse od začetka preteklega stoletja, ko sta bila v Mariboru ustanovljena najprej nemško in takoj zatem še slovensko muzejsko društvo, precej dragocenih primerkov pohištva pa je po drugi svetovni vojni ostalo v muzeju po zaslugi takratnega ravnatelja Franje Baša. V gradu je bil namreč tako imenovani Federalni zbirni center, v katerih so zbirali nacionalizirane obrtne in umetniške predmete, jih del porazdelili med vodilne politične osebnosti, preostanek pa so namenili muzejem, vendar je Baš s svojo odločnostjo uspel večino predmetov zadržati v muzeju.

Večino muzealij so uporabljali v štajerskih, koroških in prekmurskih gradovih, dvorcih, meščanskih hišah ter kmečkih domovih. Najstarejše gradivo izvira iz 16. stoletja, glavnina pa je iz časa od druge polovice 17. do konca 19. stoletja. Okus za opremljanje v krogih plemstva, bogatejših meščanov in cerkve so narekovali pohištveni centri iz avstrijskih dežel, medtem ko se je na ruralnih območjih izoblikoval bolj individualen slog. Razstavo dopolnjuje še inventar med obema vojnama izjemno pomembne mizarske delavnice Stojan iz Teharij pri Celju, ki ga je letos odkupil Pokrajinski muzej Maribor. Martin Stojan (1874–1968) se je šolal na graški obrtni šoli, menda je v tem času spoznal tudi Jožeta Plečnika, s pohištvom je opremil domove številnih premožnejših meščanov ter cerkvene ustanove, med drugim pa je za svoje delo prejel tudi odlikovanje cesarsko-kraljevevega trgovinskega ministrstva tedanje Avstro-Ogrske.