Trezor jezikovne dediščine

Tri četrt stoletja je minilo od prve pomisli, da bi narečno tako bogat jezik, kot je slovenski, potreboval lingvistični atlas. Po besedah predstojnika­ Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Marka­ Snoja je to poleg opisne slovnice, slovarja slovenskega knjižnega jezika, pravopisa, etimološkega in zgodovinskega slovarja eno od šestih temeljnih del vsakega kulturnega jezika.

Pred nami je prvi od predvidenih osmih zvezkov Slovenskega lingvističnega atlasa v dveh delih: atlas s kartami in spremljevalni komentarji.­ Čeprav je od Ramovševe pobude minilo več kot sedem desetletij, zbiranje gradiva na terenu in priprave na izdajo atlasa niso nikoli povsem zastali. Doslej je pri zapisovanju krajevnih govorov po vprašalnicah za SLA sodelovalo okrog 230 zapisovalcev in okrog dva tisoč informatorjev. Zapisovanje je trajalo skoraj do konca redakcije, sodelavci dialektološke sekcije inštituta pa so posebej zadovoljni, da jim je v zadnjih štirih letih uspelo zapisati štirideset manjkajočih, doslej nezapisanih krajevnih govorov, večinoma v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem, ki so »zaradi asimilacijskih procesov na robu slovenskega jezikovnega prostora še posebej ogroženi, njihova vključenost v raziskave pa ni pomembna le za jezikoslovje, ampak morda še bolj za jezikovno in nacionalno samozavest tamkajšnjih slovenskih govorcev« (Jožica Škofic).

Začetek sistematičnega zbiranja leta 1946

Dva človeka sta – do mlajše generacije jezikoslovcev – posebej zaslužna, da se je tako zahteven projekt približal začetku konca: dialektolog Tine Logar, ki je leta 1946 opravil prve terenske zapise z vprašalnico za slovenski lingvistični atlas in sam do leta 1969 zapisal sto sedemindevetdeset krajevnih govorov, s pomočjo študentov pa še v okrog tristo krajih po Sloveniji in zamejstvu, in Jakob Rigler. V znak spoštovanja in zahvale ter v spomin so njihovi delovni nasledniki atlas posvetili prav tem trem vidnim dialektologom, Ramovšu, Logarju in Riglerju. Pri pripravi Slovenskega lingvističnega atlasa in izdaji njegovega prvega dela so sodelovali številni strokovnjaki, podpisujejo pa ga Jožica Škofic kot urednica, Januška Gostenčnik, Mojca Horvat, Tjaša Jakop, Karmen Kenda-Jež, Petra Kostelec, Vlado Nartnik, Urška Petek, Vera Smole, Matej Šekli, Danila Zuljan Kumer in Peter Weiss, ki pa ni hotel biti podpisan. Na predstavitvi je bil poudarjen tudi pomemben prispevek Francke Benedik in nekaterih publikacij, izdanih na podlagi zbranega gradiva.

Po Ramovševem načrtu, pravi Snoj, naj bi atlas navajal gradivo iz 287 krajev (število je pozneje povečal na 312) in odgovarjal na tri tisoč večinoma leksikalnih vprašanj. Vendar se je pokazalo, da mora biti zemljepisna mreža gostejša, vprašalnica pa krajša.

Človeško telo, 
bolezni, družina

Prvi zvezek prinaša odgovore na 151 vprašanj za poimenovanja delov človeškega telesa, bolezni ter članov ožje in širše družine. Gradivo je bilo zbrano v 413 krajevnih govorih v Sloveniji in sosednjih državah (28 govorov v Italiji, 39 v Avstriji, dva na Madžarskem in sedem na Hrvaškem so zapisali in vključili v atlas šele leta 2010).

V prvem, osrednjem delu monografije so za uvodnimi pojasnili in razlagami objavljene karte formata A3 z zbranim gradivom za telo, družino in bolezni, na nekaterih je prikazano nekartirano gradivo, v drugi knjigi pa so komentarji. Po besedah urednice Jožice Škofic »karte predstavljajo izjemno leksično in besedotvorno bogastvo slovenskih narečij in njihovo premišljeno jezikoslovno interpretacijo, omogočajo pa tudi primerjalno analizo slovenskega narečnega besedja in njegove tvorjenosti ter skupaj z indeksi tudi nekaterih glasovnih in oblikoslovnih razvojev znotraj nacionalnega oziroma jezikoslovnega prostora in v primerjavi z drugimi jeziki … Izvor in tvorjenost večine leksemov sta pojasnjena v komentarju h karti v morfološki analizi, nekateri leksemi pa so kljub trdemu raziskovalnemu delu ostali etimološko nejasni in nepojasnjeni«.

Led je prebit, zato porod naslednjih sedmih predvidenih zvezkov (Kmetija, Vaški svet, Prostor in čas, Narava, Pregibanje imen, Pregibanje glagolov in Glasoslovje in naglasi) naj ne bi trajal prav dolgo.