samozaposleni v kulturi |

Trije odstotki delovno aktivnih v kulturi

Zaposlenih, ki jih (so)financira država, v desetletju za tri odstotke več.

Objavljeno
17. julij 2012 13.54
Trije odstotki delovno aktivnih v kulturi
Slavko Pezdir, kultura
Slavko Pezdir, kultura
Kadrovsko gibanje v kulturi, ki deloma deli usodo z javnim, deloma pa z zasebnim sektorjem, je v javnosti pogosto podvrženo ohlapnim in stereotipnim predstavam o nasprotju med javnim in realnim sektorjem, med ustvarjanjem bruto­ domačega proizvoda ter ­njegovo porabo.

Podrobno povzeto kadrovsko gibanje v slovenski kulturi v zadnjem desetletju ponujajo statistične informacije Delavci v kulturi v Sloveniji, v katerih je Brigita Lipovšek iz sektorja za analize, strategije in kulturni sistem na ministrstvu za kulturo (danes MIZKŠ) zbrala in strokovno obdelala podatke statističnega urada o kulturnih delavcih po posameznih področjih oziroma sklopih (objavljene novembra 2011) ter o delovno aktivnih v naši kulturi (objavljene januarja 2012).

V kulturnih dejavnostih 25.000 zaposlenih

Tabela o gibanju delovno aktivnih v dejavnostih na področju kulture (kamor v skladu s standardno klasifikacijo poleg dejavnosti varstva kulturne dediščine, muzejev, galerij, knjižnic in arhivov, kulturnih domov, umetniškega ustvarjanja in uprizarjanja prištevajo tudi izobraževanje za področje kulture in umetnosti ter izdajanje, posredovanje in trgovanje s knjigami, časopisi, periodiko, glasbenimi, zvočnimi zapisi, muzikalijami in videozapisi, računalniškimi igrami, filmi, avdio­vizualnimi zapisi in televizijskimi oddajami, kinematografske dejavnosti, dejavnosti radijskih, televizijskih producentov, tiskovnih in oglaševalskih agencij, arhitekturne in urbanistične dejavnosti, dejavnosti oblikovanja, aranžerstva, dekoraterstva, fotografiranja, prevajanja in tolmačenja ter izposojanja zvočnih in video programov) pokaže, da se je skupno število od leta 2002, ko so v vseh omenjenih kulturnih dejavnostih našteli 20.051 zaposlenih, do leta 2010 povečalo na 24.857 zaposlenih (v osmih letih torej skoraj za četrtino). Razmerje med ženskami in moškimi je bilo od leta 2005 do 2010 približno enako, in sicer z blago večino 53 odstotkov v prid ženskam.

Glede na celoten obseg delovno aktivnih v Sloveniji (sem statistično prištevajo zaposlene in samozaposlene osebe) so zaposleni v kulturnih dejavnostih leta 2010 dosegli delež 3,04 odstotka. V razvid samozaposlenih v kulturi pri MzK jih je bilo leta 2010 vpisanih 2415 (ali 18,8 odstotka več kot na začetku obravnavanega obdobja). Med njimi jih je bilo leta 2010 le 1470 ali 61 odstotkov s pravico do plačila prispevkov. Delež upravičencev do prispevkov med vpisanimi v razvid se od leta 2002 stalno zmanjšuje.

Med poklici največ novinarjev

Po skupinah poklicev s področja kulture je bilo leta 2010 od skupaj 17.808 zaposlenih največ novinarjev (2279 ali 12,8 odstotka), grafičnih in multumedijskih oblikovalcev (1726 ali 9,7 odstotka), arhitektov (1447 ali 8,1 odstotka), prevajalcev, tolmačev, lektorjev in jezikoslovcev (1400 ali 7,9 odstotka), bibliotekarjev in dokumentalistov (1157 ali 6,5 odstotka), glasbenikov, pevcev, skladateljev (992 ali 5,6 odstotka), steklarjev (988 ali 5,5 odstotka), vizualnih umetnikov (883 ali 5 odstotkov), tehnikov in operaterjev oddajnih in AV-naprav (881 ali 4,9 odstotka),­ keramikov (651 ali 3,7 odstotka),­ arhivarjev in konservatorjev (599 ali 3,4 odstotka) itd. Po standardni klasifikaciji poklicev zaposleni v kulturi leta 2010 zajemajo 2,2 odstotka vsega aktivnega prebivalstva v državi (od leta 2005 se delež vsako leto postopoma dviga). Avtorica v opombah k objavljeni študiji posebej opozarja, da se število delovno aktivnih v kulturi razlikuje glede na standardno klasifikacijo dejavnosti ter poklicev (po prvi jih je bilo zadnjega obravnavanega leta 3,04 odstotka od vseh delovno aktivnih, po drugi pa 2,17 odstotka).

V javnem sektorju stanje stabilno

Za davkoplačevalce je verjetno najbolj zanimivo gibanje tistega dela zaposlenih v kulturi, katerih plače (so)financira pristojno ministrstvo iz državnega proračuna. Takih je bilo leta 2000 natanko 2592, ob koncu obravnavanega obdobja pa 2672 ali komaj tri odstotke več. Rast zaposlovanja je bila v tem delu kulture vse desetletje skrbno nadzorovana in omejevana, tako da lahko ugotavljamo relativno stabilno kadrov­sko stanje (kljub številnim novim potrebam zaradi novih prostorskih zmogljivosti in programskih zahtev). Velika večina zaposlenih v kulturi v javnem interesu, ki jo (so)financira država, je zaposlena v javnih zavodih. Ob koncu obravnavanega obdobja je bilo teh kar 96 odstotkov in le štirje odstotki so bili zaposleni v javnih agencijah in skladih. Na področju varstva nepremične kulturne dediščine so bili ob koncu obdobja iz državnega proračuna (so)financirani 203 zaposleni, za varstvo naravne in kulturne dediščine jih je za proračunski denar skrbelo 21, za varstvo premične kulturne dediščine 681 ter v arhivih 117 zaposlenih. V uprizoritvenih umetnostih, vključno z obema operama in baletoma, jih je bilo zaposlenih 1110, v glasbenih umetnostih pa 161. Iz državnega proračuna so (so)financirali še 19 zaposlenih v filmski dejavnosti, 138 v knjižnični dejavnosti, pet v javni agenciji za knjigo, 124 v kulturnih domovih in 94 zaposlenih v javnem skladu za delovanje ljubiteljskih in drugih kulturnih dejavnosti.