Podrobno povzeto kadrovsko gibanje v slovenski kulturi v zadnjem desetletju ponujajo statistične informacije Delavci v kulturi v Sloveniji, v katerih je Brigita Lipovšek iz sektorja za analize, strategije in kulturni sistem na ministrstvu za kulturo (danes MIZKŠ) zbrala in strokovno obdelala podatke statističnega urada o kulturnih delavcih po posameznih področjih oziroma sklopih (objavljene novembra 2011) ter o delovno aktivnih v naši kulturi (objavljene januarja 2012).
V kulturnih dejavnostih 25.000 zaposlenih
Tabela o gibanju delovno aktivnih v dejavnostih na področju kulture (kamor v skladu s standardno klasifikacijo poleg dejavnosti varstva kulturne dediščine, muzejev, galerij, knjižnic in arhivov, kulturnih domov, umetniškega ustvarjanja in uprizarjanja prištevajo tudi izobraževanje za področje kulture in umetnosti ter izdajanje, posredovanje in trgovanje s knjigami, časopisi, periodiko, glasbenimi, zvočnimi zapisi, muzikalijami in videozapisi, računalniškimi igrami, filmi, avdiovizualnimi zapisi in televizijskimi oddajami, kinematografske dejavnosti, dejavnosti radijskih, televizijskih producentov, tiskovnih in oglaševalskih agencij, arhitekturne in urbanistične dejavnosti, dejavnosti oblikovanja, aranžerstva, dekoraterstva, fotografiranja, prevajanja in tolmačenja ter izposojanja zvočnih in video programov) pokaže, da se je skupno število od leta 2002, ko so v vseh omenjenih kulturnih dejavnostih našteli 20.051 zaposlenih, do leta 2010 povečalo na 24.857 zaposlenih (v osmih letih torej skoraj za četrtino). Razmerje med ženskami in moškimi je bilo od leta 2005 do 2010 približno enako, in sicer z blago večino 53 odstotkov v prid ženskam.
Glede na celoten obseg delovno aktivnih v Sloveniji (sem statistično prištevajo zaposlene in samozaposlene osebe) so zaposleni v kulturnih dejavnostih leta 2010 dosegli delež 3,04 odstotka. V razvid samozaposlenih v kulturi pri MzK jih je bilo leta 2010 vpisanih 2415 (ali 18,8 odstotka več kot na začetku obravnavanega obdobja). Med njimi jih je bilo leta 2010 le 1470 ali 61 odstotkov s pravico do plačila prispevkov. Delež upravičencev do prispevkov med vpisanimi v razvid se od leta 2002 stalno zmanjšuje.
Med poklici največ novinarjev
Po skupinah poklicev s področja kulture je bilo leta 2010 od skupaj 17.808 zaposlenih največ novinarjev (2279 ali 12,8 odstotka), grafičnih in multumedijskih oblikovalcev (1726 ali 9,7 odstotka), arhitektov (1447 ali 8,1 odstotka), prevajalcev, tolmačev, lektorjev in jezikoslovcev (1400 ali 7,9 odstotka), bibliotekarjev in dokumentalistov (1157 ali 6,5 odstotka), glasbenikov, pevcev, skladateljev
V javnem sektorju