Umetnine kot žrtve ljudskih vstaj

Vstaje, okupacije, revolucije, nemiri vedno zahtevajo žrtve, med njimi so praviloma tudi umetnine, ki pričajo o preteklosti in so dediščina vsega človeštva. Svet je bil nazadnje osupel leta 2001, ko so v Afganistanu talibi barbarsko uničili dva velikanska kipa Bude, stara dve tisočletji, in svetovna javnost je trepetala, da bo med ljudsko vstajo v Egiptu konec prejšnjega meseca utrpel škodo tudi neprecenljivi kulturni zaklad.

Žal se je to res zgodilo, kar so pristojni sprva zanikali, pred dnevi pa so javnost obvestili, kaj je bilo med vdorom v Egipčanski muzej v središči Kaira ukradeno in poškodovano. Konec prejšnjega tedna je Zavi Havas, predsednik Vrhovnega sveta za atikvitete, povedal, da je bilo iz Egipčanskega muzeja ukradenih osem dragocenih kosov iz obdobja faraonov Tutankamona in Ehnatona. Tri kose so že našli, še vedno pa pogrešajo dele kipa kralja Tutankamona in kip Nefretete. Kip Ehnatona je pri smetnjaku na kairskem trgu Tahrir našel šestnajstletni protestnik, ki ga je pokazal stricu in ta je na srečo prepoznal njegovo vrednost ter ga vrnil v prave roke. Gre za enega najlepših kipov tega faraona in treba ga bo restavrirati, preden ga bodo ponovno razstavili v muzeju, ki hrani vrsto najdragocenejših arheoloških najdb iz starega Egipta. Ehnaton je bil vladar osemnajste dinastije, ki je živel v XIV. stoletju pred našim štetjem in je bil mož Nefretete, ene najlepših žensk starega Egipta.

Na srečo se ni ponovil Bagdad

Takoj ko so se začeli protesti, je Unesco pristojne v Egiptu pozval, naj zaščitijo edinstveno kulturno dediščino, a muzej, v katerem je 136.000 razstavljenih eksponatov in še več sto tisoč drugih v podzemnih skladiščih, je bil očitno preslabo zavarovan. Odgovorni so se zanašali, da bodo tako protivladni kot provladni protestniki ščitili muzej, ne nazadnje tudi zato, ker Egipčani v veliki meri živijo od kulturnega turizma. Da tatovi niso bili profesionalci, je prepričan Havas in pojasnjuje, kako so vdrli v muzej, ki ga od leta 1902, ko so ga odprli, oblegajo turisti iz vsega sveta.

Muzej je bil sicer med protesti zaprt in varovali so ga policisti. Toda v nekem trenutku vhod ni bil zavarovan in tedaj so ljudje planili vanj – skozi vrata, preplezali so tudi zidove. Izropali so muzejsko trgovino misleč, da so si nagrabili dragocene eksponate. Na srečo iz trgovine ni neposrednega vhoda v galerijo. Ti tatovi gotovo niso bili profesionalci, so pa bržkone to bili tisti, ki so se povzpeli na streho in se po vrveh spustili v notranjost. Razbili so več vitrin, poškodovali so tudi Tutankamonovo galerijo, v kateri so shranjene najdragocenejše umetnine. Na srečo jim ni uspelo vdreti v prostor z najdragocenejšim eksponatom, faraonovo zlato posmrtno masko. Poleg osmih ukradenih umetnin so jih približno sto poškodovali.

Pred popolnim opustošenjem so muzej rešili sami Egipčani, ki so se postavili po robu barbarskemu pohodu, kajti ne vojska ne policija nista posredovali. Golo naključje je, da ni škoda še večja, kajti lahko bi se zgodilo kot v iraškem narodnem muzeju, iz katerega so tatovi med padcem Bagdada ukradli približno 14.000 umetnin, od katerih so jih 8.500 našli v Egiptu, Siriji in Jordaniji, drugih pa najbrž ne bodo nikoli izsledili.

Muzejski mozaiki 
in freske doma

Včasih pa ljudske vstaje botrujejo tudi najdbam umetnin, kot se je zgodilo v Tuniziji po padcu avtokratskega predsednika Zina el Abdina Ben Alija. Ben Ali je skupaj z družino zapustil Tunizijo 14. januarja po demonstracijah proti njegovi 23-letni despotski vladavini. Predsednikova žena Leila naj bi vzela s seboj v tujino zlato v vrednosti 56 milijonov dolarjev, kar predstavniki centralne banke sicer zanikajo. V Evropski uniji so Ben Aliju zamrznili premoženje, doma pa so mu zasegli artefakte in atikvitete, za katere se je pokazalo, da so iz muzeja Bardo, ki hrani eno največjih zbirk rimskih mozaikov na svetu. Kot je povedal predsednik združenja tunizijskih muzejev Samir Aounalah, je Leila Ben Ali z muzejskimi artefakti, vključno z mozaiki in freskami, dekorirala družinske vile. Zaplenjene kose bodo zdaj vrnili v prvotne zbirke, čeprav prav za vse ne vedo, kam izvorno spadajo.

Umetnine 
v izrednih razmerah

Tudi z umetninami bogati Tuniziji so na pomoč priskočili tuji strokovnjaki, ki delajo v okviru Mednarodnega sveta za muzeje. Ta je lani začel z izobraževalnim programom za severnoafriško regijo, ki lokalne uslužbence poučuje, kako v izrednih razmerah zaščiti ustanove, vključno z muzeji, in kako zajeziti prepovedano trgovanje z umetninami. Prav zdaj je več mednarodnih arheologov in kuratorjev v Tuniziji, da bi ocenili škodo na arheoloških objektih in v muzejih. Ocenjujejo, da je bila večina muzejev, ki so bili med protesti zaprti, dobro zavarovana. »Ljudje so se očitno zelo zavedali pomena zaščite muzejske dediščine,« je dejala predsednica Mednarodnega sveta za muzeje Julien Anfruns. V Tuniziji so precej natančno evidentirali umetnine, ki jih je zaplenil Ben Ali in tako so med drugim pokazali dom Alijeve hčerke z dragocenima starima kipoma v avli njene vile in pri zunanjem bazenu.

Tunizijci upajo, da bodo zdaj te umetnine našle pot v narodni muzej, kjer bodo na voljo vsem, kar so izrazili tudi z grafitom na eni izmed Alijevih hiš.