Tiskane izdaje
Ljubljana - V 88. letu starosti je v nedeljo umrl Bruno Hartman, ki je veljal za osrednjo osebnost slovenskega knjižničarstva, posvečal pa se je tudi gledališču, slovenistiki in prevajanju, poroča STA.
Deloval je tudi na področju izobraževanja, znanosti in kulture. Hartmanova vsestranskost je razvidna iz njegove bibliografije, ki obsega več kot 700 enot, poročajo mediji.
Hartman, rojen leta 1924 v Celju, je po študiju slavistike na ljubljanski univerzi postal profesor na učiteljišču in na gimnaziji v Murski Soboti, pozneje je poučeval na mariborskem učiteljišču. Med drugim je vodil študijsko knjižnico v Mariboru ter vse do upokojitve leta 1989 Univerzitetno knjižnico Maribor. Sodeloval je pri snovanju mreže splošnoizobraževalnih knjižnic na mariborskem območju ter bil pobudnik uvajanja enotnega računalniškega sistema v slovenskih knjižnicah.
V gledališču je deloval kot lektor, dramaturg, umetniški vodja in upravnik. Prevedel je številna dramska dela. Bil je med pobudniki Borštnikovega srečanja v Mariboru, ki ga je dolga leta tudi sooblikoval. Je avtor in soavtor več monografij, med drugim knjige Kultura v Mariboru, v kateri je zbral več kot 50 kulturnozgodovinskih razprav in pričevanj o preteklosti Maribora.
Objavljal je v Časopisu za zgodovino in narodopisje ter z biografskimi prispevki obogatil tudi Slovenski biografski leksikon in Enciklopedijo Slovenije, s čemer se je uvrstil med najplodovitejše sodelavce na območju Severovzhodne Slovenije. Objavil je biografiji Rudolfa Maistra in Janka Glazerja. Prevajal je tudi prozna dela.
Sicer se je posvečal slovenistiki ter bil obenem buden spremljevalec literarnega dogajanja v Mariboru. Prispeval je precej pomembnih idej za program EPK 2012.
Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj, med njimi Čopovo diplomo, zlato plaketo Univerze v Mariboru in Glazerjevo nagrado, prejel pa je tudi naziv častnega občana Maribor.
